Kot je ob tem zapisal Vatican News, se čudež po tradiciji ponovi trikrat letno. Poleg 19. septembra se »čudež krvi« običajno zgodi še prvi konec tedna v maju in 16. decembra. Čudež naj bi se dogajal že najmanj od leta 1389, ko je bil prvič zabeležen. 

Kri svetega Januarija, ki jo v Neaplju hranijo v stekleni ampuli, temna, strjena snov, se včasih utekočini, postane rdečkasta, se peni ali navidezno poveča prostornino. Pojav je pogosto razglašen za čudež, vendar Cerkev ne zahteva, da bi katoličani vanj verovali, saj ni dokončno dokazano, da gre za nadnaravni poseg; možne so tudi naravne razlage, poleg tega pristnost same relikvije ni povsem gotova. 

Kljub temu so mesto in relikvije že mnogokrat počastili tudi papeži, maja letos tudi papež Leon XIV. Čudežni dogodek velja za znamenje svetnikovega varstva nad mestom. Kot piše Vatican News, ljudska pobožnost k sv. Januariju v Neaplju povezuje vero in izročilo in priča o globoki povezanosti med Cerkvijo in mestom.