Večer se je začel z nagovorom voditeljice Špele Pokeržnik, ki je prebrala zapis papeža Frančiška: »V svojem sporočilu je papež Frančišek poudaril, da morajo mladi pogumno vstopiti v samostojno življenje in se učiti prevzemanja tveganj, medtem ko jih morajo starši podpirati pri prepoznavanju njihovih talentov in jih spodbuditi k rasti. Starši so prvi, ki morajo spodbujati notranje iskanje in odkrivanje poklica, ki pa ni samo delo, ampak prvi klic.«

Špela Pokeržnik. FOTO: Domen Permozer 

Prehod v samostojnost povzroča strah in prinaša odgovornost 

Osrednji gostji večera, Maja Gselman, mama, psihologinja ter zakonska in družinska terapevtka, ter Urška Mikolič, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter asistentka na Teološki fakulteti, sta v pogovoru osvetlili najpogostejše duševne izzive, s katerimi se soočajo mladi danes. Izpostavili sta vpliv hitrega tempa življenja, družbenih pritiskov in pomanjkanja čustvene opore staršev in strokovnega osebja.

Urška Mikolič je izpostavila, da se v mladih med zahtevnimi prehodnimi obdobji življenja poraja nešteto vprašanj in dvomov, pri čemer je osamosvajanje pogosto povezano z občutkom negotovosti. »V prvi vrsti mladim osamosvajanje prinaša strah – strah pred tem, kaj jih čaka,« je pojasnila in dodala, da »obdobje osamosvojitve od mladih zahteva tudi odgovornost.«

Strah pred osamosvajanjem in spremembe življenjskega sloga lahko vodijo tudi do resnejših duševnih težav, kot so tesnoba, depresija ali celo panični napadi. »To je posledica novega načina življenja, ki nas prisili v prilagoditve,« je dejala Mikoličeva.

Udeleženci so imeli tudi priložnost postaviti vprašanja. FOTO: Domen Permozer 

»Prehod v odraslost je čas oblikovanja identitete. Mladi se v tem obdobju soočajo z vprašanji, kdo so, kakšne so njihove vrednote in kaj želijo doseči. Te razvojne naloge so temeljne za njihovo prihodnje življenje,« je dodala Maja Gselman.

»Dober starš je tisti, ki zmore svojega otroka poslati v svet« 

Starši imajo v obdobju odraščanja pomembno vlogo, saj morajo najti pravo mero med spodbujanjem in puščanjem prostora za osamosvajanje. »Dober starš je tisti, ki zmore svojega otroka poslati v svet,« pravi Mikoličeva in dodaja: »Pomembno je, da starši otrokom ne dajejo navodil, kako naj se osamosvojijo, temveč jih spodbujajo k razmisleku, kaj to pomeni zanje.«

Urška Mikolič. FOTO: Domen Permozer 

Ob tem je dodala, da se pogosto dogaja, da starši nevede nalagajo na otroke občutek krivde, saj je veliko primerov, ko najstniki želijo oditi od doma, a jim starši s podtonom sporočajo, da jih bodo pogrešali ali da brez njih ne bodo zmogli.

Maja Gselman: Depresija je več kot osamljenost 

Pogovor je tekel tudi o depresiji, ki jo pogosto enačimo z osamljenostjo ali s tem, da smo kak teden slabe volje, vendar Gselmanova opozarja, da to ni nujno res. »Depresivni ljudje pogosto fizično ne zmorejo vstati iz postelje, opuščajo osnovno higieno in vsakodnevne obveznosti. Prav tako se močno spremenijo njihove prehranjevalne, spalne in dnevne navade. To je že lahko znak za rdeč alarm. Pomembno pa je, da okolica prepozna te znake in pravočasno ukrepa.«

Maja Gselman. FOTO: Domen Permozer

Moški in ženske: kdo hitreje poišče pomoč?

Duševne težave prizadenejo tako možke kot ženske, vendar je razlika v tem, kdo prej poišče pomoč. Mikoličeva je opazila: »Ženske se hitreje soočajo s svojimi težavami, moški pa pogosto pridejo, ko je že zelo hudo.« Za to obstaja več razlogov, med katerimi izstopajo družbene norme in pričakovanja.

Vera kot pomoč pri iskanju smisla

Med pogovorom sta gostji opozorili tudi na vlogo vere pri duševnem zdravju mladih. »Vera lahko daje upanje in smisel, hkrati pa pomaga pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo sem in kaj si želim v življenju,« sta se strinjali in dodali, da smo ljudje družbena bitja, ki potrebujemo drug drugega. Ob tem sta poudarili, da je eden od dobrih načinov premagovanja osamljenosti medgeneracijsko druženje, kjer se starejši in mlajši povežejo ter delijo svoje življenjske izkušnje.

Ljudje za preživetje potrebujemo drug drugega. (Urška Mikolič)

Srečanja se je udeležil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je ob zaključku poudaril pomembnost urnika, ki spodbuja disciplino: »Ko sem bil študent, sem si vsako jutro naredil urnik za cel dan. To delam še danes, saj me ohranja osredotočenega in organiziranega.«

Danes še tretji Nikodemov večer

Danes, 20. novembra, ob 19. uri bo potekal še tretji in zaključni Nikodemov večer v Mariboru. Ta bo raziskoval zapletene odnose, ki jih zaznamujeta zasvojenost in bolezen. Pod temo »Ti, v moji krvi« bosta Žiga Kastelic in Sonja Gerič Bevec delila osebne zgodbe ter razmišljanja o tem, kako alkoholizem in bolezni vplivajo na posameznike ter njihove družine.