Povezovalka večera Špela Pokeržnik je vodila pogovor o zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, vplivu zaslonov in kanabisu kot etičnem vprašanju. Dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Alma Mater Europaea in predavatelj na temo duševnega zdravja, je zasvojenost opisal kot beg iz življenja in odnosov, Miha Kramli, psihoterapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, pa je opozoril na nevarnosti digitalne odvisnosti, ki se začnejo že v otroštvu.

Najkrajša definicija zasvojenosti: Beg iz življenja, beg iz odnosov 

Kristovič je zaslone primerjal z vinom. »V manjših količinah so dobrodošli, koristni, blagodejni, dajejo moč in razveseljujejo, v velikih količinah pa škodujejo.« Poudaril je, da so zasloni kot del digitalizacije v veliko pomoč pri vsakdanjih nalogah in delu. Kljub temu pa zasvojenost s tehnologijo povzroča negativne posledice, saj vodi v odvisnost, kjer človek brez zaslonov ne more normalno živeti. 

Sebastjan Kristovič o zasvojenosti od zaslonov. FOTO: Domen Permozer 

»To pa privede do škodljivih posledic na področju kakovosti življenja in zdravja, tako duševnega kot fizičnega, predvsem pa do odtujenosti v življenju in odnosih. Najkrajša definicija zasvojenosti je beg iz življenja, beg iz odnosov. Torej, zasloni so prišli tja, kjer nečesa ni, kar bi moralo biti,« je povedal Sebastjan Kristovič.

Kje pa je zdrava meja? 

Kristovič pravi, da je meja med uporabo zaslonov in zasvojenostjo tanka ter da se ta začne pri nas. »Ključno vprašanje je, ali jaz uporabljam napravo ali naprava uporablja mene.« Kot strokovnjak svetuje, da se postavi test, podobno kot pri alkoholu: »Če človek nima težav z nečim, bo brez tega lahko živel, na primer, brez televizije ali zaslonov za nekaj mesecev.«

Ključno vprašanje je, ali jaz uporabljam napravo ali naprava uporablja mene. (Sebastjan Kristovič)

Svetuje, da družine preizkusijo obdobje popolne abstinence od zaslonov. Če se odločijo, hitro ugotovijo, da težava ni v tem, da ne gledajo filmov, temveč v tem, kaj počnejo skupaj, ko imajo več prostega časa. Kristovič opozarja, da zasloni ne škodujejo le zdravju, ampak kradejo čas, ki bi ga lahko preživeli v pristnih odnosih.

Začne se že v otroški zibelki 

Miha Kramli je izpostavil, kako lahko že pri najmlajših pride do digitalne odvisnosti. »Danes se začne že v otroški zibelki, ko otrok ob ogledu digitalnih vsebin izgubi potrebo po gibanju in raziskovanju. To vodi v težave, ko otrok obišče naravo, saj se mu narava zdi mrtva in naredi sceno, da gredo čim prej domov,« pojasni Kramli. 

Miha Kramli pravi, da otroci do 12. leta potrebujejo jasno postavljene meje in avtoriteto staršev. FOTO: Domen Permozer 

Kramli je opozoril, da je edini način za zaščito naših možganov ta, da »z ozaveščanjem in oblikovanjem zdrave uporabe tehnologije v družini ustvarimo kulturo, ki bo ščitila naše možgane«. Ob tem pa je izpostavil zasvojenost z družbenimi omrežji, še posebej TikTokom, kjer so mladi izpostavljeni izzivom, »ki vključujejo nevarne in nevredne vsebine«. Kramli je dodal, da otroci do 12. leta potrebujejo jasno postavljene meje in avtoriteto staršev, saj se tako razvijejo možgani, ki pozneje lažje zaupajo. Po tem obdobju je pomembno postopno prehajanje na zaupanje.

V družini moramo ustvariti kulturo, ki bo ščitila naše možgane. (Miha Kramli) 

Danes lahko govorimo o digitalnem kokainu

Duševno zdravje se je v Sloveniji in v drugih razvitih državah v zadnjih 25 letih poslabšalo za 70 odstotkov. Kristovič pravi: »Zasloni pri otrocih na možgane vplivajo identično kot trda droga, zažgejo možgane.« To stanje vodi v pasivnost, apatičnost in brezvoljnost, kar je v velikem nasprotju z nekdanjim življenjem, ko so otroci preživljali dneve na prostem, se igrali, padali in izkusili svet z vsemi čutili. Danes pa se mladostniki vedno bolj soočajo s pomanjkanjem energije, kot da so jim zasloni »posrkali dušo in energijo. Mi v stroki govorimo o digitalnem kokainu.«

Tako Kristovič kot Kramli menita, da je rešitev za obvladovanje vpliva zaslonov na otroke v postavljanju jasnih meja in odgovornosti, ki jih morajo starši sprejeti pri vzgoji. Preveč popustljiva vzgoja brez meja lahko vodi v pomanjkanje odgovornosti in občutka za realnost.

Sledila bosta še dva večera 

Nikodemovi večeri se nadaljujejo v torek, 19. novembra, ko bo v ospredju duševno zdravje študentov. Tema »Ko študent od doma gre« bo naslovila izzive, s katerimi se mladi soočajo ob prehodu iz domačega okolja na fakultete. O pomembnosti podpore v teh občutljivih obdobjih bosta govorili Maja Gselman in Urša Mikolič.

FOTO: Domen Permozer 

Zaključni večer, ki bo v sredo, 20. novembra, bo raziskoval zapletene odnose, ki jih zaznamujeta zasvojenost in bolezen. Pod temo »Ti, v moji krvi« bosta Žiga Kastelic in Sonja Gerič Bevec delila osebne zgodbe ter razmišljanja o tem, kako alkoholizem in bolezni vplivajo na posameznike ter njihove družine.