Na ogled stiški urbarji iz 16. stoletja
Na ogled stiški urbarji iz 16. stoletja
V četrtek, 7. decembra, je bilo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprtje razstav Stiški urbarji iz 16. stoletja in Dolga zgodovina urbarjev.
Stiški urbarji iz 16. stoletja
Avtor razstave Stiški urbarji iz 16. stoletja je Tadej Trnovšek, kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem. Razstava je nastala po večletnih raziskavah »fonda stiških urbarjev in urbarialnih registrov«. Skozi stiške urbarje je mogoče spoznati tipične dajatve 16. stoletja in nekatere zanimivosti, ki jih podajajo obravnavani urbarji. Na ogled je tudi nekaj izvirnih stiških urbarjev iz 16. stoletja in pergamentnih listin iz 13. in 14. stoletja, ki so nekoč služile kot ovitki omenjenim urbarjem.
Ob tej priložnosti je izšla tudi prva strokovna istoimenska publikacija o stiških urbarjih. Obsežna publikacija se omejuje na šest najstarejših ohranjenih urbarjev stiškega samostana iz 16. stoletja. V njej so predstavljeni izsledki raziskav o podložniških obveznosti do samostana in tedanjega obsega stiške posesti na Kranjskem v 16. stoletju.
Na podlagi podatkov iz omenjenih urbarjev je bil rekonstruiran sistem pobiranja dajatev v 250 vaseh na Kranjskem, kjer je samostan imel v svoji lasti kar 1073 hub, 48 mlinov ter več njiv, travnikov, vrtov, rovt, kajž, koč, domcev, hiš in dvorcev.
Čeprav so urbarji pisani v nemščini, se na posameznih delih pojavljajo tudi slovenski izrazi. Ker je v njih kar 800 različnih priimkov, več kot 100 različnih moških in 23 različnih ženskih krstnih imen, so izreden vir za rodoslovce in strokovnjake iz področja imenoslovja.
Z razstavo in publikacijo so stiški urbarji iz 16. stoletja prvič predstavljeni širši javnosti.
Dolga zgodovina urbarjev
Gostujoča razstava Dolga zgodovina urbarjev, ki jo je predstavila ena od avtoric dr. Lilijana Žnidaršič Golec iz Arhiva Republike Slovenije, omogoča poglobljen vpogled v zapleteno urbarialno tematiko. Zasnovana je na panojih in obogatena s predmeti. Nastala je ob strokovnem posvetu 20. oktobra 2015 v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Ob njej so se združili slovenski zgodovinarji in arhivisti, ki so hkrati soavtorji razstave.
Razstavi bosta na ogled do 2. aprila 2018.
Več o razstavi si boste lahko prebrali v eni izmed prvih številk Družine v letu 2018.
Vir in foto: www.mks-sticna.si



