Sinodalni očetje so se včeraj zbrali že na petnajsti seji. Kot poroča Radio Vatikan, so med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so klic k spreobrnenju, odnos med karizmatično in hierarhično razsežnostjo Cerkve, posebna pozornost do otrok in ukoreninanje vere v njih. Poudarili so, da mora novo evangelizacijo nujno spremljati pričevanje življenja in da je potrebno upoštevati karizme Svetega Duha. Izpostavili so problematiko tradicionalne vere, ki jo je potrebno poglobiti s poznavanjem Svetega pisma in katekizma, in sicer na preprost in razumljiv način.

Dotaknili so se tudi teme katoliških šol, ki so v nekaterih laičnih državah, relativističnih in individualističnih družbah, postale osnovne verske skupnosti. Kot je dejal novozelandski škof Charles Edward Drennan, mnoge krščene osebe šele tam prvič izkusijo srečanje z osebo Jezusa Kristusa, molitev, bogoslužje, čut za pripadnost Božjemu ljudstvu in zakramentalno življenje Cerkve. Katoliške šole tako niso več sad, temveč so posrednice cerkvenega poslanstva.

Škof iz Slonokoščene obale Marcellin Yao Kouadio je nato poudaril, da mora evangelizacija v Podsaharski Afriki danes predstavljati inkulturacijo, medverski dialog in spodbujanje celostnega človeškega razvoja. Nova evangelizacija, ki bo sledila tudi sedanji škofovski sinodi, pa ne more izbrisati oz. razveljaviti prvega oznanila. Potrebno je razlikovati med evangelizacijskim poslanstvom in pastoralo, pri čemer gre za dve ločeni stvarnosti in pri čemer je nujno upoštevati kontekst posamezne dežele in kulture. Kardinal Agostino Vallini je glede pastorale na primer spomnil, da se je Cerkev začela z veselim in verodostojnim pričevanjem o vstalem Gospodu. Med verniki in zlasti pastoralnimi delavci je torej potrebno spodbujati rast veselja.

Pomembna ovira nove evangelizacije je nepripravljenost duhovnikov za spremljanje novih skupnosti in gibanj, je nato opozoril latvijski škof Zbigņev Stankevics. Druga ovira je nezadostno teološko znanje s strani voditeljev raznih skupin. Prisotnost duhovnikov bi bila zato še toliko nujnejša.

Če moraš teči, moraš vedeti dve stvari: kam moraš teči in zakaj moraš teči. To je vzhodni pregovor, na katerega je opozoril ukrajinski škof Petro Herkulan Malchuk. Ti dve vprašanji veljata tudi za novo evangelizacijo. Povod, da je nekdo evangelizator, je nujnost pripraviti in spremljati tistega, ki išče Jezusa, na srečanje z njim. To srečanje z živim Bogom je cilj, ki vse stvari postavi na njihovo mesto. Vsako evangelizacijsko delovanje, vkolikor nas le-to zadeva v prvi osebi, pa morata spremljati zakrament spovedi, brez katerega duhovno življenje zamre, in primerna formacija duhovniških kandidatov, da bi Gospod lahko dopolnil svoje delo v njih.

Včeraj popoldne je zbrane škofe najprej nagovoril vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. Naznanil je, da bo predvidoma prihodnji teden v Sirijo odšla posebna delegacija, katere namen bo v imenu svetega očeta in vseh sinodalnih očetov izraziti bratsko solidarnost tamkajšnjemu prebivalstvu, duhovno bližino kristjanom in spodbudo vsem, ki si prizadevajo za sporazum, ki bo spoštoval pravice in dolžnosti vseh. Bertone je ob tem dodal, da ob tragediji, ki se dogaja v Siriji, tudi udeleženci škofovske sinode ne morejo ostati zgolj navadni opazovalci.

Kot navaja Radio Vatikan, pa je zbranim včeraj med drugimi spregovoril tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Izpostavil je misijonarski vidik župnij, ki si ga je Cerkev v Sloveniji prizadevala živeti v obdobju po koncilu, da bi udejanila pastoralne smernice koncilskih dokumentov. Spomnil pa je tudi na krovni dokument ‘Pridi in poglej’, ki je po njegovih besedah program, kako spodbuditi novo evangelizacijo v župnijskih skupnostih, v raznih skupinah in med župnijskimi sodelavci.

Nazadnje so škofje včeraj prisluhnili še posebnemu povabljencu, priorju ekumenske skupnosti iz Taizéja, bratu Aloisu. V središču njegovega govora je bil ekumenizem molitve, ki ne podpira le površinske strpnosti, temveč globoko vzajemno poslušanje in pravi dialog. Razdeljenost kristjanov je ovira za posredovanje vere, je poudaril brat Alois. Generacije mladih namreč iščejo edinost. Zato je nujno, da so krajevne Cerkve, župnije, skupnosti in skupine v prvi vrsti kraji občestva, ki bodo v mladih vzbujali zaupanje. Prav to izkušnjo občestva pa živi skupnost v Taizéju.