Na Pobrežju obeležili 53. obletnico smrti Cvetane Priol [FOTO]
Na Pobrežju obeležili 53. obletnico smrti Cvetane Priol [FOTO]
»Zbrani smo tukaj, kjer želimo biti blizu Cvetani Priol, ob kateri se želimo učiti o vsem, kar nam govori s svojim življenjem in svojimi spisi,« je zbranim na začetku svete maše dejal generalni vikar Janez Lesnika.
Spomnil je na veliko ljubezen Božje služabnice Cvetane do Cerkve in duhovnikov ter poudaril njeno pričevanje, da ima življenje smisel tudi v trpljenju, bolezni in preizkušnjah. Ob tem je izpostavil, da smrt ni konec, temveč pot v večno življenje ter vernike spodbudil, naj v Cvetani prepoznavajo svojo duhovno učiteljico in priprošnjico.
Mesec avgust je v mariborski stolnici povezan z Božjo služabnico Cvetano Priol (1922–1973).
Cvikl: »Bila je žena globoke in trdne vere«
Nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi najprej izpostavil globoko in otroško zaupanje Cvetane Priol v Boga. »Bila je žena globoke in trdne vere. Že 17-letna je Bogu izročila svoje življenje kot izraz ljubezni, kot znamenje darovanja za Cerkev, duhovnike, misijone in za rešitev duš,« je dejal nadškof.
Nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer
Ob tem se je ustavil ob treh vidikih njene pesmi »Moje življenje,« ki po njegovih besedah lepo povzemajo njeno duhovno pot: »Moje življenje je tiha molitev«, »Moje življenje je klic po nebesih« in »Moje življenje je spev duše, ki s tabo trpi.«
Kot temelj njenega življenja je izpostavil molitev, ki je bila za Cvetano zaupen odnos z Jezusom. V njej je Bogu izročala sebe, svojo bolečino in svoje življenje, hkrati pa izražala močno željo po darovanju za druge.
Maše so se udeležili številni duhovniki, verniki in častilci Božje služabnice Cvetane Priol. FOTO: Domen Permozer
Drugi pomemben vidik je bil njen klic po nebesih. Cvetana je po besedah nadškofa vedno ohranjala pogled, usmerjen v večnost. Sedanje življenje je zanjo predstavljalo pripravo na polno srečanje z Bogom, pri čemer je kot pot do tega cilja prepoznavala Kristusa. »Vedno moramo imeti pred seboj cilj: kam gremo? Brez tega cilja se zgubimo v sedanjosti,« je poudaril nadškof.
Tudi v trpljenju je videla Božjo bližino
Ob tretjem vidiku, trpljenju, je nadškof spomnil, da je bila Cvetanina življenjska pot zaznamovana s številnimi preizkušnjami in boleznijo. Trpljenja ni razumela zgolj kot nekaj, kar je treba prestati, temveč kot prostor, kjer lahko človek še globlje sreča Boga. »Zavedala se je, da naš odgovor na trpljenje niso prazne besede in teorija. Je odkrivanje, kako Gospod hodi z nami in kako je ob nas,« je povedal nadškof.
Ob koncu je nadškof poudaril, da je lahko Cvetanino življenje zgled številnim učiteljem, katehetom, predvsem pa bolnikom, ki jim s svojim pričevanjem kaže pot sprejemanja bolezni in trpljenja.
Jože Senegačnik s kolesom na grob svoje krstne botre
Tudi letos je Jože Senegačnik na dan obletnice smrti Cvetane Priol s kolesom krenil iz svoje domače vasi Smrjene pri Škofljici in se podal na dolgo romanje do mariborskega Pobrežja. Pot ga je pripeljala do groba njegove krstne botre Cvetane Priol, kjer se je skupaj z drugimi verniki udeležil spominske slovesnosti.
Na levi Jože Senegačnik in na desni p. Vinko Škafar. FOTO: Domen Permozer
Senegačnik je predstavil tudi več pričevanj o uslišanjih in milostih, ki jih verniki povezujejo s priprošnjo Cvetane Priol. Spomnil je na primer sorodnika, ki je po srčnem zastoju kljub zelo slabim napovedim preživel, ter na lastno izkušnjo spreobrnjenja. Ob strahu pred boleznijo se je obrnil k molitvi in, kot je povedal, doživel močan notranji mir.
Ob tem je dejal, da verjame, da Cvetana deluje v življenjih ljudi, ki se ji priporočajo. Kot je poudaril, njeno delovanje prepoznava tudi v sebi, svojih domačih in vseh, ki se k njej obračajo v molitvi.
Po maši so se duhovniki in verniki pomudili ob Cvetaninem grobu, kjer so v Cvetaninih mislih zmolili desetko rožnega venca.



