Na mariborski univerzi se je danes v organizaciji Zdravniškega društva Maribor in Pravniškega društva Maribor začel tradicionalni 22. posvet Medicina in pravo. Posvet je po zapisu organizatorjev mnogo več kot posvet, ampak predstavlja projekt za odgovorno ravnanje na ključnih področjih človekovega bivanja. Njihov namen je s polemičnim interdisciplinarnim pristopom osvetliti odzivnost sodobne evropske družbe na zahteve, ki jih postavlja pravno urejanje na področju medicine.

Med predavatelji tudi o pogled na evtanazijo z vidika katoličanov

Letošnji simpozij je posvečen nedavno umrlemu specialistu za sodno medicino in patologijo Antonu Dolencu, na njem pa bodo do sobote razpravljali o pravici do življenja in dostojne smrti. Med njimi bodo tudi Alojz Ihan s predavanjem Evtanazija in svetost življenja, Tadej Strehovec s predavanjem Stališče katoličanov do evtanazije in Jože Trontelj s predavanjem Etika v medicinski znanosti.

Trontelj: Današnja družba bistveno spremenila umiranje

Kot uvodni govornik je letos nastopil predsednik državne komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj, ki je poudaril, da je naša doba zelo spremenila umiranje, saj danes štirje od petih ljudi umrejo v domovih za stare, bolnišnicah in različnih azilih. Pri vsakem drugem je smrt povezana z eno ali drugo zdravniško intervencijo ali opustitvijo intervencije, končni cilj obojega pa je navadno pospešiti umiranje.

"Evtanazija je ljudem privlačna predvsem zaradi želje po samostojnosti in neodvisnosti, ki sta varljiva in redko dosegljiva ideala. Napredek medicine je praktično odpravil potrebo po odzivanju na telesno trpljenje s preprosto usmrtitvijo trpečega. Izkušnje pa kažejo neizogibnost treh vrst tragičnih posledic evatanazije kot sestavine družbene ureditve. Te so napake, zlorabe in daljnosežne spremembe ravnanja s človekovimi pravicami," je poudaril Trontelj.

Pravica do smrti ponekod v dolžnost čim prej umreti

Kot je dodal, so namreč usmrčeni bolniki z napačno diagnosticiranimi ozdravljivimi boleznimi, dogajajo se evtanazije bolnikov, ki pomena te odločitve niso sposobni razumeti, hkrati pa evtanazija polagoma spreminja pogled na človeško življenje kot vrhovno vrednoto. Pravica do smrti se ponekod po njegovem že sprevrača v dolžnost čim prej umreti, bolni pa se čutijo pod pritiskom in zato sami zahtevajo svojo usmrtitev.

Evtanazija ni potrošniška pravica

Na Nizozemskem se po uradnih podatkih na vsake tri usmrtitve zgodi ena brez privolitve. Več kot polovica bolnikov, usmrčenih brez veljavne zahteve, je bila sposobnih odločanja o sebi, pa niso bili o tem niti vprašani, je dejal Trontelj. Raziskave javnega mnenja po njegovem kažejo, da si presenetljivo veliko ljudi želi pravico do evtanazije, večinoma zaradi napačnih razlogov, nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja tega zahtevnega področja. "Evtanazijo preprosto pojmujejo kot svoboščino, ki jo je država dolžna zagotoviti, kot potrošniško pravico," je še dodal predsednik državne komisije za medicinsko etiko.


Foto: arhiv Družine / T. S.