Foto: Slovenska škofovska konferenca

Današnjega godovnjaka, svetega Benedikta, začetnika zahodnega meništva, je 24. oktobra 1964 papež Pavel VI. razglasil za prvega zavetnika Evrope, ker je »s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske«. Sv. Benedikta se je s kratkim zapisom spomnil tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore, ki je razmišljal takole:

»Na življenjskem pravilu današnjega godovnjaka, sv. Benedikta, je zrasla Evropa. 'Moli in delaj', je Benedikt učil svoje menihe, ti pa naprej ljudi, s katerimi so molili in delali. Stalna odprtost za Boga in za njegove navdihe, za njegovo voljo, je evropskemu človeku dvigala pogled iznad obzorja zgolj zemeljskega. Zavest odgovornosti za zemeljske resničnosti pa ga je varovala, da je svojo vero živel iz učlovečenega Jezusa Kristusa in njegovega evangelija. Kako zelo danes potrebujemo tega Benediktovega duha, da bomo spet živeli povezano z nebom in zemljo. Tako bomo gradili in ne podirali. In Evropa potrebuje graditeljev, močnih in svetih. Sv. Benedikt, prosi za nas!« je zapisal nadškof Zore.