Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je na seji DZ med razpravo pred glasovanjem dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež in dodal, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov. 

Članstvo v zbornici bo obvezno

Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom, navaja STA. Članstvo v njej bo obvezno, je ob predstavitvi zakona po potrditvi na vladi pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

A usoda zakona je še nejasna, saj bo Državni svet na izredni seji v sredo, 29. oktobra, odločal o predlogu odložilnega veta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti.  

Kako do pridobitve licence?

Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je še naštela ministrica.

Sprejem štirih dopolnil

Poslanci so glasovali in sprejeli tudi štiri dopolnila, med drugim dopolnilo, s katerim zaradi varovanja javnega interesa in večje dostopnosti izobraževalnih programov prvih pet let omogoča pridobitev akreditacije le študijskim programom javnih univerz, ki so ga predlagale poslanske skupine Svoboda, Levica in SD. V obrazložitvi so zapisali, da zaradi slabo razvitega stanja na področju psihoterapije v javnem izobraževalnem sistemu izkazano tveganje pretirane privatizacije izobraževanja na tem področju.

Zakon je še pred glasovanjem v DZ razdelil strokovno javnost, očitno pa tudi poslance, saj so zakon podprli skoraj vsi poslanci Svobode in polovica poslancev NSi, vzdržala pa se je večina poslancev SD in Levice. V poslanski skupini SDS pa pri glasovanju niso sodelovali. Zakon je bil sprejet z 41 glasovi za in štirimi proti.

Teološka fakulteta: To je zgodovinski mejnik

Na Teološki fakulteti v Ljubljani sprejetje zakona vidijo kot zgodovinski mejnik za področje duševnega zdravja v Sloveniji. »Po več kot tridesetih letih prizadevanj bo psihoterapija končno prepoznana kot samostojen poklic, z jasno določenimi pogoji za usposabljanje, etične standarde in nadzor nad kakovostjo dela. Če bo zakon uveljavljen, se bo v naslednjih mesecih - predvsem po sprejemu podzakonskih aktov in določil ter vzpostavitvi registra psihoterapevtov - pokazalo, kako bodo posamezna določila zakona natančno interpretirana in uporabljena v praksi.«

Pozorno spremljanje izvajanje zakona

Na Teološki fakulteti menijo in upajo, da bodo odločevalci »ustrezno upoštevali našo fakulteto kot eno najstarejših in najbolj prepoznavnih terapevtskih izobraževalnih organizacij v Sloveniji«, obenem pa bodo, kot pravijo, skupaj z drugimi strokovnimi združenji in organizacijami na področju psihoterapije, »pozorno spremljali izvajanje zakona in se po potrebi vključili v oblikovanje razlag ter priprave podzakonskih aktov ter določil, da bo urejenost področja tudi v praksi ustrezna, pravična, pregledna in vključujoča. Pozivamo vse, ki imate možnost, da podprete taka prizadevanja«.

»To je za nas potrditev poslanstva«

Sprejetje zakona vidijo kot pomembno priznanje vrednosti psihoterapevtskega dela in kot priložnost, da se to delo v prihodnje še bolj razvija v smeri večje kvalitete in učinkovite skrbi za tiste, ki to potrebujejo. »Menimo, da bo novi zakon omogočil tudi več preglednosti in varnosti za uporabnike, strokovno avtonomijo za terapevte in jasnejše sodelovanje med različnimi strokami, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Za nas na Teološki fakulteti pa pomeni tudi potrditev poslanstva, da družinsko terapijo razvijamo kot celostno pomoč posameznikom, parom in družinam.«

Odziv na domnevno sporni sklep o podelitvi naziva klinični psiholog njihovemu profesorju

V času razprave pred glasovanjem o omenjenem zakonu pa so v javnost vnovič vzniknile o domnevno spornem sklepu o podelitvi naziva klinični psiholog profesorju dr. Christainu Gostečniku, ki je profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti. V zvezi s tem na fakulteti pojasnjujejo: »Naziv specialist klinične psihologije je prof. dr. Christianu Gostečniku uradno podelila Univerza v Ljubljani leta 1997, v času, ko Zbornica kliničnih psihologov še ni obstajala (ustanovljena leta 2002). Prof. dr. Christian Gosečnik ima tako veljaven in pravomočen sklep o nostrifikaciji te izobrazbe. Nobenega razloga nimamo, da ne bi verjeli v pravne postopke Univerze v Ljubljani.«

Kot so poudarili, Gostečnik nikoli ni opravljal dela kliničnega psihologa v okviru zdravstvenega sistema v Sloveniji in »se z omenjenim nazivom nikoli ni okoristil, ne finančno, ne v smislu pridobivanja posebnih privilegijev ali položajev. Njegovo delo je bilo ves čas osredotočeno na razvoj in izvajanje družinske terapije ter izobraževanje terapevtov, kar je področje, na katerem je izjemno uveljavljen in mednarodno priznan strokovnjak«.

Dr. Christian Gostečnik je od aprila 2025 tudi provincialni minister slovenskih frančiškanov. FOTO: Izidor Šček

Dodajajo še, da je Gostečnik v svoji več kot 30-letni akademski in terapevtski karieri s svojim delom, raziskavami in publikacijami izjemno prispeval k razvoju psihoterapije v Sloveniji in širše, zlasti na področju družinske in relacijske terapije. »Z obžalovanjem opažamo, da je v javnosti že več let tarča neupravičenih obtožb, diskreditacij in poskusov zmanjševanja njegovega strokovnega ugleda, čeprav je njegovo delo vedno temeljilo na etičnih načelih, akademski odgovornosti in sočutju do človeka. In na žalost ugotavljamo, da se ti napadi vedno povezani s poskusom političnega vplivanja in preprečevanja ureditve psihoterapevtske dejavnosti.«

Na fakulteti so izrazili polno podporo profesorju Gostečniku in poudarili, »da je tudi tokraten poskus diskreditacije njegovega imena neutemeljen in škodljiv za celotno akademsko in strokovno skupnost«.