Skupna kmetijska politika (SKP) se mora nenehno prilagajati izzivom, s katerimi se srečuje evropsko kmetijstvo. V novem dokumentu bodo države članice v večji meri same odločale, kako izpolniti cilje ter se hkrati odzvati na potrebe kmetov in širše družbe, je navedeno na spletni strani gov.si. Med cilji je navedeno spodbujanje prehranske varnosti, skrb za okolje in krepitev podeželja.

A dokument, ki je bil sprejet decembra lani in ga je vlada poslala v presojo Evropski komisiji, ne sledi ciljem prehranske varnosti oz. slovenski samooskrbi s hrano, opozarja Tomažič.

Spregledali suše, vojne in konflikte

Po treh letih priprav SKP in mnogih pripombah ter predlogih, ki jih je pripravil tako sam, kot tudi Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta, je, tako Tomažič, nastal dokument, ki je »zastarel in neprimeren za aktualni čas, ki ga zaznamujejo suše, zmanjšanje pridelave hrane zaradi klimatskih sprememb, podražitve energentov, vojne, konflikti ...«

Po njegovih besedah je generalna usmeritev kmetijske politike Evropske unije »pogreb za male države z razdrobljenim kmetijstvom«, saj meni, da je načrt nastavljen tako, »da bodo sredstva za investicije ponovno prejeli 'eni in isti', to se pravi velike kmetije ali posestva, ki smo jih v dosedanjem obdobju že podprli«. Hkrati se, tako Tomažič, pozablja, da so posodobitve potrebne tudi srednje in male kmetije.

»V času, ko bi morali pridelati več, bomo dejansko manj«

Kritičen je tudi do smeri, ki jo določajo Zeleni. To je zasledovanje zelene arhitekture in podrejanje okolijskim ukrepom, kar zmanjšuje pridelavo hrane in otežuje normalno kmetovanje. Po njegovem mnenju, bo to vodilo le še v padec samooskrbe. »Strateški načrt SKP je skratka zastavljen tako, da bomo v Sloveniji pridelali manj in to v času, ko bi morali pridelati več,« je kritičen Tomažič. Ob tem je opozoril, da je ob začetku obravnave predloga že v naslovu pisalo, da je vsaka država sama zase dolžna zagotavljati prehransko varnost.

Sicer se strinja, da je treba kmetovati sonaravno in pridelovati bolj zdravo hrano, ni pa treba slediti vsem ekološkim priporočilom Bruslja. Kot pravi, je Slovenija biotsko zdrava in ohranjena: ima največ gozda, veliko kmetijske zemlje v zaraščanju, nima monokultur, nima velikih kompleksov, porabi najmanj fitofarmacevtskih sredstev, manj antibiotikov kot je povprečje v EU. Slovenija je drugim državam članicam lahko za zgled, piše Tomažič.

Načrt brez jasnih ciljev

Strateški načrt SKP ne vsebuje nobenih jasnih ciljev, na kakšen način povečati samooskrbo, opozarja. Prav tako v njem ni zaslediti za koliko in kako bomo povečali njivske površine ali kako bomo kmetije prestrukturirali oz. kako bomo podprli kmete, da ne bodo obupali in opustili kmetovanja in kako bomo zaraščene ali degradirane površine vrnili v kmetijsko rabo. Prav tako meni, da bi morali biti cilji bi jasno definirani, da bi nanje lahko vezali strategijo in ukrepe, ki so finančno podprti, a tega v SKP ni zaslediti.

Državni svetnik še navaja, da je še čas, da odločevalci prisluhnejo predlogom ter dokument popravijo tako, da bo dejansko v pomoč tako kmetu kot potrošniku.