Pretekli teden smo pod drobnogled vzeli porabo povprečnega slovenskega gospodinjstva, ugotavljali, s koliko sredstvi povprečna družina preživi mesec ter na katerih področjih je njena poraba največja. A če želimo kvalitetno življenje, je potrebno začeti na nasprotnem koncu, že pri samem načrtovanju izdatkov in razporejanju finančnih sredstev. Kako k temu pravilno pristopiti, da bi nam to lahko predstavljajo kar najmanjši stres, pa smo vprašali Ano Vezovišek, magistrico, finančno mentorico in certificiranega inštruktorja finančne pismenosti iz podjetja Vezovišek & Partnerji.

Želje ljudi se hitro večajo in kar naenkrat izgubijo občutek, kaj resnično potrebujejo in kaj ne.

Načrtovanje porabe je osnova, ki bi jo morali imeti praktično že v krvi, le to nam namreč omogoča izgradnjo močnih finančnih temeljev. To je tisto, kar nam pomaga živeti z manj stresa, saj natančno vemo koliko in za kaj imamo kaj na voljo. Žal pa v praksi velja prepričanje, da je načrtovanje nekaj slabega, da se tega lotimo takrat, ko nam že vodo teče v grlo, kar ni prav. Načrtovati moramo ne glede na višino naših prihodkov, saj le na ta način mi prevzamemo nadzor nad našim denarjem. 

Mislite, da bi ob večjih prihodkih privarčevali več? Ne drži popolnoma. FOTO: Pexels

V kolikor denar vnaprej razporedimo po posameznih kategorijah, se nam ne more zgoditi, da bi ga na koncu porabili več, kot ga v resnici imamo na voljo za posamezni mesec. Poleg tega lahko hitro reagiramo, ko vidimo, da smo pri določeni kategoriji šli preko okvirja in sredstva preusmerimo iz druge kategorije za katero smo ocenili, da morda ne sodi pod nujno.

Denar za prihranke odmaknite takoj

Je pa načrtovanje porabe ključno še iz enega vidika in sicer varčevanja. Velikokrat se zgodi, da ljudje čakajo na konec meseca ali bo kaj ostalo in potem privarčevanega denarja kar ni in ni. Seveda, ko pa zaradi pomanjkanja nadzora tega porabimo za stvari, ki se navadno na koncu izkažejo kot nepomembne. Ključno je torej, da se ti odmiki delajo takoj, ob prejemu prihodkov, saj s tem začnemo graditi močne finančne temelje. Seveda bo marsikdo rekel, da on tega ne zmore, da so položnice previsoke, in tako naprej, …A iz lastnih izkušenj vam lahko zatrdim, da so družine z minimalnimi plačami in otroki uspele že veliko privarčevati, tudi poplačati slabe dolgove ... Je pa res, da so si tega želele.

Želje ali potrebe?

Četudi menite, da bi ob višjih prihodkih privarčevali več, to ne drži. Na dnevnem nivoju, ko spremljam proračune posameznikov oziroma družin, vidim kako hitro se potrebe, želje ljudi večajo in kako kar naenkrat izgubijo občutek kaj resnično potrebujejo in kaj ne. Pomembno se je torej vprašati koliko in za kaj v resnici potrebujemo in hitro ugotovimo, da ne veliko.

Nastavimo si finančno ogledalo, da bomo vedeli kje vse imamo še rezerve. FOTO: Pexels

Čas epidemije zmanjšal potrebe

Odkar smo bili v zadnjem letu in pol obdani z omejitvami, smo lahko zelo hitro ugotovili, da se da živeti brez marsičesa. Potrebovali smo manj oblačil, manj smo se vozili, nakupovanje hrane je bilo veliko bolj načrtovano, predvsem zaradi manj pogostih obiskov trgovin, potovali smo manj, v lokale in restavracije praktično nismo hodili, morda smo se celo lotili pospravljanja doma in prodali kakšne stvari, ki jih nismo potrebovali več.

Ključnega pomena za izgradnjo dobrih finančnih temeljev je, da denar za prihranke odmaknemo takoj, ko prihodke dobimo. Ne čakajmo na konec meseca, ali bo kaj ostalo.

Prav bi bilo, da bi ta občutek, da v resnici ne potrebujemo veliko, ostal še naprej z nami in da bi nam pomagal pri sprejemanju pravih finančnih odločitev. Predvsem tistih, ko ne bomo zaradi izpolnjevanja nenadnih želja posegali po slabih dolgovih, temveč bomo racionalno ravnali s tistim kar imamo danes. Je pa res, da si moramo še prej nastaviti finančno ogledalo, da bomo vedeli kje vse imamo še rezerve. Te imamo v večini vsi, vprašanje je le ali jih želimo videti ali ne.