Fotografija je simbolična. Foto: Tatjana Splichal

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN v Ženevi, Ivan Jurkovič, je v torek, 5. junija, na 107. zasedanju Mednarodne organizacije dela (MOD; ang. International Labour Organization - ILO) v Ženevi, spregovoril o delu, dostojanstvu in sodobnem suženjstvu. Poudaril je pomen usklajevanja dela in družine, še posebej pa je spregovoril o mladih in ženskah v delovnem procesu.

Nadškof Jurkovič je Združene narode pozval k premisleku o pomenu dela v okviru izzivov sodobnega sveta, ko se delo in socialna pravičnost spreminjata. Dejal je, da je treba vlagati v mlade in zagotoviti enako dostojanstvo, pravice in plačilo za ženske, da bi se tako pospeševala bolj inkluzivna družba.

Dostojno in plačano delo za vse

V govoru je poudaril nujnost po zagotovitvi dostojnega in ustrezno plačanega dela za vse, torej enake pravice za moške in ženske. Delavkam naj se zagotovi uskladitev družine in dela, zavedajoč se pri tem, da je družina temeljna celica družbe in torej mora biti zaščitena. Če družba ne priznava družbene vrednosti dela in vloge ženske v družini, diskriminacija žensk ne bo nikoli presežena.

Proti temu se je mogoče bojevati z zagotovitvijo izobrazbe deklicam in ženskam. Opozoril je tudi, da so ženske najbolj izpostavljene prisilnemu delu, modernim oblikam suženjstva in trgovine z ljudmi.

Ekonomski napredek se ne meri samo s kopičenjem bogastva

Delo vidi kot »bistveni izraz človeške osebe in sredstvo, s katerim oseba lahko realizira samo sebe«, in kot sredstvo, s katerim se lahko »gradi inkluzivna družba, ki človeškega napredka ne meri samo z ekonomsko rastjo in s kopičenjem materialnega bogastva«.

Globalizacija trga in tehnološke inovacije, svetovna finančna nestabilnost, ekonomska neravnovesja, demografske tendence in podnebne spremembe radikalno spreminjajo svet dela. Zato je nujen resen premislek o pomenu dela za ekonomijo, družbo in politiko, predvsem pa v okviru tehnološkega napredka in njegovih močnih družbenih in tudi etičnih posledic, je povedal nadškof.

Mladi bi morali biti glavni protagonisti

Ko govorimo o prihodnosti dela, pa moramo misliti na mlade, je poudaril, namesto da jih vedno bolj izrivamo iz proizvajalnih procesov. Kritiziral je gospodarstvo, ki ni sposobno ustvarjati novih kakovostnih delovnih mest za mlade, čeprav bi prav oni morali biti glavni protagonisti celotnega procesa.

Dostojno delo: ne živim, da delam, ampak delam, da živim

Tudi v Sloveniji je v neredno, tj. prekarno delo prisiljenih veliko več žensk kot moških. O tem priča npr. zbornik Gibanja za dostojno delo in pravično družbo z naslovom Dostojno delo: ne živim, da delam, ampak delam, da živim, v katerem so mladi prekarci in strokovnjaki objavili svoje izkušnje, ugotovitve in položaj. Med 14 avtorji je kar 11 žensk.

Fleksibilizacija dela je najmočneje prizadela mlade (zdaj že stare nad 30 let), ki se svojega negotovega položaja zaradi kriznega obdobja, v katerem so bili večinoma brezposelni, zavedajo, pozabljajo pa, da so pravice, ki so jim bile kršene, izborljive le, če si zanje sami prizadevajo. To seveda zahteva pogum in odločnost, kar jim je bilo z nedostojno obravnavo (prisilne espeizacije, spodbujanje ustvarjanja start up podjetij brez kakršne koli pomoči) in nedostojnim delom (univerzitetno izobraženi najeti za delo, kjer ustreza že srednje- ali celo osnovnošolska izobrazba) odvzeto.

Negotovost dohodka ob hkratnem nujnem plačevanju prispevkov za socialno varnost prisili prekarce v delo tudi, ko so bolni ali poškodovani, kar bo dolgoročno pripeljalo do hudih posledic zanje in za družbo v celoti. Ob trenutnem težkem položaju ne morejo razmišljati o prihodnosti (razen o delovnih možnostih), težko pa je tudi načrtovati družino.

V zborniku so o svojem položaju spregovorili samozaposleni, študenti, neredno zaposleni in brezposelni, predvsem pa strokovnjaki, ki predstavljajo način dela in življenja prekarcev, hkrati pa jih spodbujajo in ozaveščajo o pravicah, ki si jih z nižanjem urnih postavk prepogosto sami odvzemajo.

Zasedanje Mednarodne organizacije dela (ILO)

Zasedanje Mednarodne organizacije dela vsako leto poteka junija v Ženevi.

Države članice ILO se vsako leto v juniju srečajo v Ženevi na Mednarodni konferenci dela. Letos se je udeležuje več kot 4.000 delegatov, ki razpravljajo o težavah z zvezi z delom po svetu. Vsako državo članico predstavljata najmanj dva predstavnika vlade, predstavnik delodajalcev in predstavnik delojemalcev. Delegacije praviloma vodijo resorni ministri. Delodajalci in delojemalci lahko svobodno razpravljajo in glasujejo po navodilih svojih organizacij. Konferenca vzpostavlja in sprejema delovne standarde, je forum za diskusijo o ključnih socialnih in delovnih vprašanjih, sprejema proračun organizacije in voli izvršilni odbor.

Več na spletni strani Vatican News.