V tednu za edinost kristjanov, ki poteka od 18. do 25. januarja pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11, 26), v krščanskih skupnostih močneje zaslišimo Jezusovo povabilo, izraženo v obliki prošnje in molitve k Očetu: '… daj da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal' (Jn 17, 21–23). 

Nadškof Zore je izpostavil, da je od Jezusove prošnje k Očetu preteklo skoraj tisoč devetsto let, ne da bi kristjani zares zaslišali bolečino in hrepenenje, ki ju je Jezus položil v to svojo prošnjo. Ker je bil naš pogled priklenjen k tlom in ker so bile tudi naše misli in srca bolj ali manj na tleh, smo videli samo tisto, kar nas je ločevalo, kar nas je razdvajalo in nas utrjevalo v našem prav. Nadškof se je spomnil besed grškega pravoslavnega škofa Joannisa Zizioulasa, ki je dejal: »Dobro poznam datum popolne edinosti med Cerkvami. Kateri je datum? Dan po poslednji sodbi.« Papež Frančišek pa dodaja, da moramo do tega trenutka hoditi skupaj, moliti skupaj in delati skupaj.

Ljubezen iz nebes prinaša veselje

V evangelijskem odlomku o svatbi v Kani Galilejski dva stavka na poseben način izstopata. Prvi je Marijina ugotovitev, da je svatba v nevarnosti, ko reče Jezusu: 'Vina nimajo.' (Jn 2, 3) Zore je poudaril, da gre za drugo vino, vino ljubezni. Ljubezen, ki prihaja iz nebes, more edina prinesti veselje, ki ne mine; edina lahko vrne rodovitnost vsem našim prizadevanjem. Ko v naša življenja stopi ta ljubezen, se duše odpro, se srca odpro in se tudi obzorja odpro. Počasi se nam začne odstirati spoznanje, da ni vse odvisno samo od nas in da vsa prihodnost ne sloni na naših ramenih in na naših sposobnostih. V izkustvu se nam začne potrjevati Pavlova beseda Korinčanom: 'Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas (2 Kor 4, 7).

Izpolnjevanje Božje besede bo zapolnilo razpoke, ki so jih čas, zagledanost vase in pretirana človeškost naredili med krščanskimi Cerkvami.

Na tvojo besedo

Drugi stavek, ki izstopa, pa je Marijino naročilo strežnikom: 'Kar koli vam reče, storite.' (Jn 2, 5) Nekaj preprostih besed, a njihovo dosledno izpolnjevanje zahteva iskreno in predano vero, kakršno so pokazali strežniki. Kakor Peter na jezeru: 'Na tvojo besedo bom vrgel mreže' (Lk 5, 5). Po svojem spoznanju tega nikoli ne bi storil, na tvojo besedo pa bom.

Ljubimo se med seboj

Nadškof Stanislav Zore je nagovor zaključil z mislijo: »Izpolnjevanje Božje besede je v Kani vodo spremenilo v vino, izpolnjevanje Božje besede je na jezeru napolnilo mreže z veliko množino rib. In prepričan sem, da bo izpolnjevanje Božje besede zapolnilo tudi razpoke, ki so jih čas, zagledanost vase in pretirana človeškost naredili med krščanskimi Cerkvami, in bomo začeli živeti edinost – ne morda v obredih in v vseh teoloških podrobnostih, pač pa bomo začeli živeti edinost v molitvi, v skupni hoji in v skupnem delovanju. Karkoli vam reče, storite. In on pravi: 'Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj!' (Jn 13, 34).«

FOTO: FB Nadškof Stanislav Zore/Vatican News

Celotno nadškofovo pridigo na ekumenskem bogoslužju lahko najdete tukaj.