Mašo je daroval nadškof Stanislav Zore.

V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je v četrtek, 21. junija, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore skupaj s slovenskimi škofi daroval mašo za domovino. K zahvalni maši za domovino, pred praznikom dneva državnosti, so poleg vernikov bili povabljeni tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora.

Pri maši smo praznovali 25. obletnico formalne ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference. V nagovoru je nadškof Zore spomnil, da so slovenski škofje pred osamosvojitvijo delovali v t. i. Slovenski pokrajinski škofovski konferenci, ki je bila del tedanje Jugoslovanske škofovske konference. 19. februarja 1993 pa je papež Janez Pavel II. potrdil Statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja istega leta pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. »Zato se danes Bogu še posebej zahvaljujemo za cerkveno samostojnost, ki nam je omogočila enakopravno povezanost z drugimi škofovskimi konferencami in po vsem svetu.«

Domovina mora biti prostor za svobodo

Spomnil se je nekaterih najvidnejših, ki so bili vtkani v nastajanje samostojne in svobodne Slovenije, od pisca Brižinskih spomenikov, Trubarja, Dalmatina, Vodnika, Slomška, Maistra, Sedeja, Slaviča, Jegliča do čedermacev v zamejstvu. Od Prešerna, Kobilce do Cankarja, ki se ga letos še posebej spominjamo.


Somaševali so nuncij, številni škofje in duhovniki.

Ob bližnjem Dnevu državnosti je spregovoriti tudi o svobodi. »Ne o svobodi, ki je svoboda samo za nekatere, drugi pa so lahko svobodni samo na način in v tisti meri, v kateri se uklonijo tem nekaterim. V naši domovini moramo narediti prostor za svobodo, h kakršni vabi apostol Pavel Galačane: 'Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služite drug drugemu po ljubezni.' (Gal 5,13).

V domovini, kakršno si želim, mora imeti domovinsko pravico svoboda, o kakršni govori Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki v 18. členu pravi, da ima vsakdo 'pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica pa vključuje javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov'.«

Cerkev, država in družba

Spomnil je, da smo žal v naši državi slovenski katoličani še vedno prepogosto žrtev žalitev, zgodovinskih predsodkov in nestrpnosti – pa naj bo to v medijih, politiki ali pa v državnih ustanovah. Ideološko odlaganje uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, med katerimi je nekaj katoliških, je samo eden od pokazateljev, ki govori o odklonilnem odnosu tudi do slovenskih katoličanov.


Maše sta se udeležila predsednika republike in vlade ter vrsta drugih vidnih politikov.

Podobno velja tudi za 15-letno odklanjanje državnih ustanov in politikov, ko še vedno ne najdejo volje za ureditev delovanja Katoliške Cerkve. »Slovenski katoličani po 26 letih še vedno čakamo na sklenitev ustreznih mednarodnih sporazumov, s katerimi bi na evropsko primerljiv način zaščitili versko svobodo v bolnicah, zaporih in šolstvu in drugih področjih. Vse sosednje države imajo takšne sporazume in nikjer niso države zaradi tega ogrožene.

Nobenega razloga ne vidim, da ne bi tega storili tudi v Sloveniji in upam, da bo nova vlada čim prej začela pogajanja s Svetim sedežem. Vesel bi bil, če bi se lahko čez leto ali dve zahvalil za nove sporazume, ki bodo na evropsko primerljiv način končno uredili delovanje Katoliške Cerkve v Sloveniji.«

»Zato stojte trdno«

Ob dnevu državnosti je zaželel vsem državljanom in vsem katoličanom miru in svobode. Tiste svobode, h kateri je apostol Pavel vabil Galačane z besedami: »Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti,« (Gal 5,1).
»To je svoboda, v kateri misli in srca niso vklenjena. Edina meja svobodnih ljudi je lahko samo resnica, resnica v pravem pomenu besede.



Resnica, ki ne služi nikomur, resnica, ki ni polepljena z etiketami, ampak vsakemu človeku vrača njegovo temeljno dostojanstvo, resnica, ki ne skuša utišati sogovornika in drugače mislečega, ampak mu prisluhne in ga povabi v dialog, v katerem se obema začne odpirati prihodnost. Tista resnica, ki jo je svetu razodeval Jezus Kristus, ki 'ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge' (Mr 10,45).«

Domovina za vse

Dragi domovini pa je zaželel »takih sinov in hčera, nam prebivalcem in državljanom te domovine pa želim takih mož in žena, odgovornih na vseh področjih našega skupnega življenja, da bomo mogli v svobodni in samostojni domovini svobodno živeti in med seboj sodelovati v dobro vseh.

Draga domovina, Bog, ki te je ustvaril razkošno lepo, naj te vedno blagoslavlja z obema rokama, da boš rodila sadove ljubezni in skrbela za vse – za delovne in onemogle, mlade in ostarele, verne in drugače verne. Vsi smo del naše domovine in bodimo nanjo upravičeno ponosni.«

Pri bogoslužju so poleg Zbora Slovenske filharmonije sodelovali tudi predstavniki Enote za protokol ter kvintet trobil orkestra Slovenske vojske.

Pridiga nadškofa Zoreta je v celoti v priponki.

Ljubljana, stolnica, maša za domovino - pridiga nadškof Stanislav Zore,21.6.2018.doc

Foto: Tatjana Splichal