V kapeli Antonovega doma na Viču je bil v organizaciji Medškofijskega odbora za družino pri Slovenski škofovski konferenci v ponedeljek, 14. decembra, 2. posvet o družini in pastorali družine ter zakona. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in Igor Bahovec sta predstavila sinodalno in posinodalno dogajanje.

Dve sinodi

Nadškof Zore je povedal, da smo sinodo doživljali od papeževe napovedi pred približno dvema letoma in traja še vedno. Tema se dotika vsega sveta. Meni pa, da smo spremljali dve sinodi: eno v medijih pri nas in drugod, ta se je osredotočala na vprašanje ločenih in znova civilno poročenih ter istospolnih skupnosti znotraj Cerkve, in drugo pravo, pri katerih je papež poudaril, da je v središču družina in vse, kar je povezano z njo. Želel je, da na sinodi dobro poslušajo – s spoštovanjem, da ne bi postali zasidrani v nekem konceptu, ki so pa prinesli s seboj. Hkrati pa je želel iskrenost, odprtost. Celotno sinodo pa je seveda spremljalo veliko molitve in nadškof verjame, da v bomo v milosti molitve začeli spreminjati srca.

Sveti oče je sinodo razumel kot skupno pot, ne sprejemanje odločitev, zato je tudi dejal, da se bodo po sinodi vrnili domov spremenjeni.

Poslušanje družine

Prvi del sinodalnega poročila se imenuje Cerkev v poslušanju družine. V njem so se udeleženci ozrli v konkretnost, v kateri živijo družine po vsem svetu. Spregovorili so o otrocih in možeh oz. očetih, ki je po nadškofovem mnenju najbolj nedefiniran, negotov lik. Opomnili so tudi, da se mladi po vsem svetu spopadajo s krhkostjo, začasnostjo in neperspektivnostjo. Dotaknili so se vdovstva, starih staršev. Ugotovili so, da ob besedi družina ne pomislimo na stare starše in tete kot včasih, majhna družina (starši + otrok) je krhka, ima manj opore in je deležna manj milosti in molitve, zato so poskušali razširiti pomen družine.

Cerkev odgovarja na potrebe družine



Drugi del dokumenta je bolj teološki. Na družino so pogledali skozi Sveto pismo, cerkveno učiteljstvo in učenje zadnjih papežev od drugega vatikanskega koncila do sodobnosti. Cerkev se zadnje čase veliko ukvarja s to najmanjšo celico družbe in poskuša odgovarjati na njene potrebe.

Dober zakon je podlaga za družino

Tretji del dokumenta je posvečen poslanstvu družine. Nadškof Zore je poudaril, da so na sinodi glavnino časa posvetili pripravi na zakon. »Vedno ko govorimo o družini, vedno moramo zadaj slišati tudi zakon. In ko mi govorimo kot kristjani o družini in o zakonu, govorimo o zakramentu zakona. To ni zakon, ki ga dva skleneta pred matičarjem, ampak je to sveta zveza, sklenjena v veri v Boga, v vsem zaupanju v božjo moč in pomoč, ki ju bo spremljala na poti uresničevanja njunih obljub.« Dober zakon je podlaga za družino, zato je zanj potrebna priprava, med katero v sebi oblikujejo pozitivne podobe moškega in ženske, medsebojnih odnosov, spolnosti, družine, obljube ...

Na sinodi so spoznali, da družina ni več objekt pastoralnega delovanja Cerkve, temveč subjekt, ki pastoralno spremlja druge družine in otrokom pomagajo živeti vrednoto odnosov, družine. Znotraj tega so se posvetili t. i. ranjenim družinam (npr. enostarševskim, ločenim ...). Rano je treba počistiti in pozdraviti, ne le obvezati, da je ni videti, pravi papež Frančišek.

Naloge po sinodi so predvsem priprava na zakon, preverjanje kateheze, preverjanje bližnje priprave na zakon za voditelje, spremljanje družin, ustanavljanje zakonskih skupnosti, spodbujanje gibanj na tem področju in molitev za družino, ki je najstarejša človeška ustanova v Svetem pismu.

Fotografiji sta simbolični. Foto: Tatjana Splichal