Spoštovani dekan, prodekana in profesorski zbor Teološke fakultete, spoštovani predstavniki Univerze v Ljubljani, cenjeni gostje, gospod minister in predstavniki verskega, diplomatskega, kulturnega življenja! Prisrčno pozdravljeni. Z velikim veseljem pozdravljam med nami goste iz tujine, predstavnike islamske skupnosti in strokovnjake za islam.

Zbrani smo v letu medkulturnega dialoga, v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije na simpoziju o medverskem dialogu. Pred nekaj tedni se je v Esztergomu na Madžarskem na povabilo predsednika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) kardinala Pétra Erdö-ja sestal odbor CCEE – KEK za odnos z islamom v Evropi, oktobra 2008 v Malinesu/v Bruslju namreč pripravljajo krščansko-muslimanski simpozij na evropski ravni.

Najpomembnejše sporočilo je prizadevanje kristjanov in muslimanov za graditev skupnega evropskega doma.

Že Papež Pavel VI. je v okrožnici Ecclesiam Suam poudaril, da Cerkev želi vzpostaviti dialog z nasprotniki vere, z nekristjani in kristjani, ki niso katoličani. Dialog mora spoštovati človekovo svobodo in dostojanstvo ter potekati v duhu ponižnosti.

Tudi po dokumentu II. vatikanskega koncila Nostra Aetate dobi medverski dialog svojo prednost. Cerkev kristjane poziva, naj preudarno in dobronamerno vstopajo v pogovor in sodelovanje s člani drugih religij in naj s pričevanjem o svoji veri in načinu življenja potrjujejo, ohranjajo in spodbujajo duhovne in moralne resnice med vsemi ljudmi. Cerkev verjame, da so v dialogu vsi partnerji med seboj enaki po svojem dostojanstvu. Medverski dialog nikakor ni metoda spreobračanja ljudi v krščanstvo ali način omejevanja širitve drugih religij. Verska svoboda je gotovo ena od temeljnih pravic in vrednot, za katero si Cerkev vedno prizadeva. Prav tako želi nadaljevati in poglabljati medverski dialog, saj je to potrebno za iskanje resnice in se izraža v dejanjih ljubezni. Temeljni pogoj za rodoviten dialog je istovetnost. Bistvenega pomena je namreč vedeti, kdo smo in v koga verujemo. V pristnem dialogu se prepletata istovetnost in drugačnost. Po vseh celinah se organizirajo in iščejo »tokovi« dialoga z različnimi verstvi, kar je za kristjane velik izziv za globlje pričevanje vere. Dialog nikoli ne poteka samo na intelektualni ravni, temveč vključuje vse plati življenja. Medverski dialog pomeni biti skupaj in živeti po nauku svoje vere, skupaj si prizadevati za skupno dobro, razmišljati o nauku drugih veroizpovedi in med seboj deliti verske izkušnje. Medverski dialog mora potekati na ravni splošnega življenja, sodelovanja, teologije in duhovnosti. Pogovor se je do sedaj v veliki meri osredotočil na skupne duhovne vezi, ki kristjane povezujejo z drugimi verniki. S poudarjanjem teh vezi sta papeža Pavel VI. in Janez Pavel II. ustvarila mostove medsebojnega razumevanja. V tem duhu papež Benedikt XVI. spodbuja vse, ki sodelujejo v medverskem dialogu, k prečkanju mostov, ki so jih gradili v desetletjih prizadevanja za prijateljstvo in strpnost.

V imenu Slovenske škofovske konference vsem želim bogato in vzpodbudno udeležbo, da bi iskali najboljše načine za vzpostavljanje dobrih odnosov s pripadniki drugih verskih tradicij. Stojimo pred ključnimi dilemami, ki pomenijo za vse nas vprašanje preživetja. V temelju je vprašanje vere v Boga. Za reševanje je nujno potreben dialog in sodelovanje v skupnem iskanju rešitev.