V razpravi v čast letošnjima prejemnikoma nagrade Saharova za svobodo misli, venezuelskima borcema za demokracijo Maríi Corini Machado in Edmundu Gonzálezu Urrutii, ki jo je povezovala Tina Felicijan, so sodelovali evropski poslanci Matej Tonin, Branko Grims, Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič in po video povezavi novinar Dela Gašper Završnik ter Maria Voglar, predsednica društva venezuelskih Slovencev in s. Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka.

V razpravi so sodelovali povezovalka Tina Felicijan, Maria Voglar, s. Andreja Godnič, Branko Grims, Vladimir Prebilič, Matjaž Nemec in Matej Tonin. FOTO: Ivo Žajdela

Socializem je največji vir revščine in trpljenja

Branko Grims, evropski poslanec, je dejal, da je sporočilo evropskega parlamenta pri podelitvi nagrade Saharova venezuelskima politikoma jasno. »Socializem je največji vir revščine, trpljenja, uničevanja in sovraštva in varnosti v svetu. Vsi, ki se proti temu borijo si zaslužijo za to priznanje in nagrado. Zato gotovo gre v tem primeru nagrada v prave roke, kot opozorilo vsem drugim, pa tudi kot spoznanje, da se je v preteklosti naredilo veliko napak. Veliko, stotine milijonov evrov denarja iz evropskih ustanov je šlo preko tako imenovanih nevladnih organizacij v Južno Ameriko in se preko Venezuele potem vrnilo v Evropo, kjer so s tem vzpodbujali ekstremno levico in jo plačevali za njen vzpon na oblast. Recimo, v Sloveniji. Če kdo ne ve, stranka Levica ima svoje zametke na venezuelskem veleposlaništvu. Morda je bila celo prvotno tam ustanovljena. Gre torej za to, da se je v preteklosti ravnalo narobe, da smo zdaj to prepoznali, in da smo nagradili ljudi, ki s svojim delom, trpljenjem in izpostavljanjem poskušajo vrniti Venezuelo na pravo pot. Venezuela je bila pred vzponom socializma celo četrta najbogatejša država na svetu. Potem pa so socialisti kradli, tako kot povsod, kjer so na oblasti in danes je brskanje po smetnjakih ter preganjanje vseh, ki se borijo za svobodo javne besede v Venezueli, vsakodnevno stanje v tej državi. To je opozorilo vsem drugim, ko sprejemajo odločitve, v katero smer morajo iti.« Opozoril je še, da ko gre za vprašanje svobode govora, gre za temeljno človekovo pravico, ki je zajeta v osnovnih aktih varovanja človekovih pravic.

Branko Grims FOTO: Ivo Žajdela

Pomanjkanje je nekako še mogoče premagati, strahu pa ne

Maria Voglar, hči slovenskih staršev, ki je večino življenja preživela v Venezueli, danes je ena od približno 150 repatriirancev v Slovenijo in predsednica društva venezuelskih Slovencev, je povedala, da so se razmere v Venezueli drastično poslabšale, ko je prišel na oblast Hugo Chavez. Nekoč so še imeli vodo, plin, elektriko in so relativno dobro živeli. Kot pripadniki srednjega razreda so celo pomagali sorodnikom v Jugoslaviji, danes pa je povsem drugače. Poleg tega ljudje živijo v strahu. Pomanjkanje je nekako še mogoče premagati, strahu pa ne.

Zdaj imajo veliko upanje in trdno odločenost, ker je zadnja priložnost, da pride do spremembe. Politiki in ljudje v Venezueli zdaj dajejo vse od sebe, ker edino, kar si želijo, je svoboda. Zato so pripravljeni iti do konca.

Posebej se je zahvalila Sloveniji, ker »odkar smo se preselili sem, živimo svobodno, brez strahu in v miru, lahko povemo, kar čutimo in kar mislimo«.

Levo Maria Voglar, predsednica društva venezuelskih Slovencev. FOTO: Ivo Žajdela

Avtoritarec zelo lahko pride na oblast, težko pa se ga je znebiti

S. Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka, ki je od leta 2019 živela v Venezueli, je najprej dejala, da je bila tam med privilegiranimi, ker je bila šola, kjer je delovala, varovana s stražarji. Vendar je doživela demonstracije opozicije in grozo, ko je šlo za življenje in smrt, ko ne veš, če te bodo zaprli in mučili. Spomnila je, da avtoritarec zelo lahko pride na oblast, težko pa se ga je znebiti.

Omenila je veliko težavo, da v Venezueli ne moreš imeti bančnega računa v tuji valuti. »V Venezueli nič ne deluje, kot smo mi tu navajeni, zato lovijo čudeže, ali pa se nič ne zgodi.« Bila je priča neštetim čudežem.

Omenila je molitev sester misijonark ter velikansko pomoč, ki prihaja iz strani Karitas Venezuelcem, tudi pomoč Misijonskega središča in urada za Slovence po svetu. Pa tudi od nešteto župnij, posameznikov, po srcu dobrih Slovencev. Vedno znova je doživljala, da je Slovenija lepa in nekaj posebnega. Tudi zato je zelo ponosna, da je Slovenka. Spomnila je, da tudi sankcije in drugi ukrepi proti režimu iz demokratičnega sveta pomagajo. Pomembno je, da se reče, to ne, to ja. Človekove pravice ja, ostalo pa ne.

S. Andreja Godnič. FOTO: Ivo Žajdela

Machado in Urrutia predstavljata vse, ki se borijo za svobodo in demokracijo

Evropski parlament je nagrado Saharova za svobodo misli letos podelil Marii Corini Machado, voditeljici demokratičnih sil v Venezueli, in novoizvoljenemu predsedniku Edmundu Gonzalezu Urrutii, ki predstavlja vse Venezuelce v državi ter zunaj nje, ki se borijo za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije.

Maria Corina Machado je leta 2023 zmagala na primarnih volitvah in kandidirala na predsedniških volitvah leta 2024 kot kandidatka demokratične opozicije, vendar jo je venezuelski režim samovoljno diskvalificiral, tako je kandidat postal Urrutia.

Machado si je lani v Venezueli zagotovila predsedniško kandidaturo opozicijske Demokratične enotne platforme, a so ji oblasti nato onemogočile udeležbo na volitvah, nakar je kandidat opozicije postal Urrutia. Na volitvah julija letos je zmago razglasil dosedanji predsednik Nicolas Maduro, toda opazovalci in številne države dvomijo v uradne izide.

Maria Voglar in s. Andreja Godnič. FOTO: Ivo Žajdela

Evropski parlament je priznal Urrutio za predsednika Venezuele

V času pred volitvami julija 2024 je prišlo do obsežnega nasilja, vključno z diskvalifikacijami, aretacijami in kršitvami človekovih pravic. Sedanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je razglasil zmago na volitvah, vendar so neodvisni opazovalci, vključno z ZN, izpodbijali rezultate. Evropski parlament je septembra 2024 v resoluciji priznal Edmunda Gonzaleza za legitimnega predsednika Venezuele. Med protesti in politično represijo se je bila Maria Corina Machado v strahu za življenje prisiljena skrivati. 2. septembra 2024 je venezuelsko sodišče izdalo nalog za aretacijo Urrutia, kar je sprožilo obsojanje s strani mednarodne javnosti. Umaknil se je v Španijo, ki mu je podelila politični azil.

Evropska ljudska stranka je za nagrado predlagala oba, Edmunda Gonzaleza Urrutio pa je predlagalo tudi Zavezništvo konservativcev in reformistov. Nagrado Saharov jima bodo uradno podelili 18. decembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Razprava z naslovom Nagrada Saharova 2024. Venezuelski boj za demokracijo. FOTO: Ivo Žajdela

Nagrado Saharova za svobodo misli podeljujejo od leta 1988

Nagrado Saharova za svobodo misli, ki vključuje nagrado v višini 50.000 evrov, Evropski parlament od leta 1988 vsako leto podeljuje posameznikom in organizacijam, ki zagovarjajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Kandidate predlagajo politične skupine ali najmanj 40 poslancev Evropskega parlamenta. Letošnje nominacije so bile predstavljene na skupni seji odborov za zunanje zadeve in pododbora za človekove pravice, ki je potekala 26. septembra 2024.

Nagrada je poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, sovjetskemu jedrskemu fiziku ter odločnemu zagovorniku demokracije in človekovih pravic. Leta 1975 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za ozaveščanje o nevarnostih tekme v jedrskem oboroževanju.

1/6