»Tako blizu Kranja leži lepa in prijazna besniška dolina«

Severozahodno od Kranja se nad desnim bregom reke Save dviga besniška dolina, skriti biser neokrnjene narave. Med pohodniki priljubljeni vrhovi Jošta, Špičastega hriba, Rovnika in Jamnika objemajo dolino. Nad njimi se dviga kraška planota Jelovica. Ugodna geografska lega varuje dolino pred negativnimi vplivi bližnje kranjske industrije, zato je zrak bolj čist. Pozimi, ko se Besnica kopa v soncu, se nad mestom zadržuje gosta megla.

Severozahodno od Kranja se nad desnim bregom reke Save dviga besniška dolina, skriti biser neokrnjene narave.

Kranjčani so že pred drugo svetovno vojno radi hodili peš k slapu Šum in k termalnemu izviru z zdravilno močjo proti revmi in protinu. Navidezno odmaknjenost doline, ki je veljala vse do izgradnje dvopasovnice, potrjujejo besede Črtomirja Zorca, ki jih je napisal pred več kot pol stoletja: »Tako blizu Kranja leži lepa in prijazna besniška dolina – a jo mnogi njeni sosedje komaj poznajo. Vem za Kranjčane, ki so jim zamejska mesta, kot so Trst, Celovec, Beljak, Gradec in celo Benetke že povsem domača – v Besnici, le kake štiri kilometre od Kranja, pa še niso bili …«

Besniški drvarji in oglarji so že od nekdaj skrbno gospodarili z gozdovi in ohranili njihovo pestrost. Številne gozdne poti še danes omogočajo različne oblike rekreacije in sprostitve. Naravne danosti so marljivim domačinom omogočale smotrno gospodarjenje (lov, nabiralništvo, živinoreja, poljedelstvo, platnarstvo, gozdarstvo z zadnjo še delujočo žago pri Mlinarju, oglarstvo, sadjarstvo z znano besniško voščenko, čebelarstvo). 

Tudi manj premožni so razmeroma dobro živeli. Nabiranje borovnic, malin in gob jim je prinašalo dodaten zaslužek. Na razvoj krajev in doline sta pomembno vplivala tako prihod železnice in razvoj trgovine z lesom kot industrializacija bližnjega Kranja z novimi delovnimi mesti v tamkajšnjih tovarnah. S spoštljivim odnosom do prednikov in odgovornim odnosom do zanamcev je domačinom uspelo ohraniti idilično zeleno pokrajino z blagodejno klimo.

Krajevno ime Besnica izhaja iz istoimenskega potoka.

Krajevno ime Besnica izhaja iz istoimenskega potoka, ki svoje vode zbira na jugovzhodnih pobočjih planote Jelovica in se izliva v reko Savo med Spodnjo Besnico in Rakovico. Običajno miren potok lahko ob močnih nalivih hitro naraste in prestopi bregove. Spremeni se v besno, hitro vodo ali besnico. Ljudska razlaga imena kraja govori o potepuhih in malopridnežih, ki so se potikali po dolini in nadlegovali domačine. Nekateri verjamejo, da se je prav zaradi njih prijelo ime Besnica, torej besen, hud kraj, kjer se skrivajo strahovi. Ustno izročilo je najverjetneje povezano z rokovnjači (falirani študenti, roparji in vojaški begunci, ki so se preživljali z ropanjem), ki so v teh krajih pustili neizbrisen pečat, še posebej rokovnjač Dimež z bližnje Gorenje Save.

V Krajevno skupnost Besnica so povezana naselja Rakovica, Zabukovje, Spodnja in Zgornja Besnica, v katerih živi nekaj manj kot dva tisoč prebivalcev. Meje krajevne skupnosti ne sovpadajo z župnijskimi. Ozemeljsko večja je Župnija Besnica, v katero poleg Zgornje (župnijska cerkev svetega Egidija) in Spodnje Besnice (podružnična cerkev svetega Janeza Krstnika) spadajo še vasi Njivica, Nemilje, Podblica in Jamnik (podružnična cerkev svetega Primoža in Felicijana).

Tri generacije besniških cistern: cisterna Creina z mono črpalko, gasilska avtocisterna TAM 150 in avtocisterna Steyr. VIR: PGD Besnica

100 let organiziranega gasilstva v Besnici

Med društvi s področja turizma, športa, kulture in čebelarstva so najštevilčnejši besniški gasilci, ki so v letu 2025 praznovali stoletnico delovanja.

Župnik Frančišek Serafin Pokorn je v svoji knjigi Bésnica pri Kranju leta 1909, 40 let po ustanovitvi prvega prostovoljnega gasilskega društva v Metliki, zapisal: »Požarne brambe nimamo v Bésnici, ker krajevne razmere zlasti vodne niso pripravne za to, vendar bi pa ne bila odveč, ako bi jo ustanovili. Res da se požari ne množe, ker so hiše raztresene, vendar je pa vsled slamnatih streh za posameznike nevarnost, kakor kaže izkušnja preteklosti.«

Besniški gasilci so najštevilčnejšie društvo.

Učinkovitejše preprečevanje in gašenje požarov ter varovanje ljudi in njihovega premoženja so bili cilji, ki so jih želeli uresničiti ustanovitelji gasilskega društva. Med dodatnimi spodbudami so bile neugodne cestne povezave. Pred dobrim stoletjem je besniško dolino z mestom povezovala le ozka kolovozna pot, ki je podaljšala odzivni čas gasilcev iz Kranja. Povezava s Selško dolino ali Kropo, ki ima daljšo tradicijo organiziranega gasilstva, še ni bila vzpostavljena. Ustanovni občni zbor PGD Besnica je potekal 8. septembra 1925. Že tedaj so načrtovali prve investicije, vključno z graditvijo gasilskega doma in nabavo ročne gasilske brizgalne. Z oživitvijo ljubiteljske kulture je gasilski dom vse bolj postajal še družabni prostor.

Članek si lahko v celoti preberete v 52. številki magazina SLO.