Kristjani bi morali vrednote svoje vere vnašati na vsako področje svojega življenja, tudi v politiko, meni papež Benedikt XVI., ki je s temi besedami minulo soboto popoldan nagovoril cerkvene predstavnike, zbrane v oglejski baziliki med obiskom svetega očeta v severovzhodnem delu Italije. Benedikt XVI. je navzočim spregovoril o tem, kako ‘oznanjati Jezusa Kristusa, kako prenašati sporočilo evangelija in kako danes ljudi vzgajati v veri’, pri čemer pa ima prednost ‘pričevanje Božje ljubezni do človeka’.

To pričevanje mora biti po papeževih besedah prepoznavno v ‘dejanjih ljubezni in življenjskih odločitvah, ki vključujejo resnične ljudi, začenši z najšibkejšimi, najbolj krhkimi, najbolj ranljivimi, s tistimi, ki ne zmorejo poskrbeti zase, z revnimi, ostarelimi, bolnimi in invalidnimi’. Ob današnjem ‘nenehnem stremljenju h gospodarski blaginji’ in v luči ‘težke gospodarske in finančne krize’ so verni poklicani h ‘krščanskemu smislu življenja, z izrecnim oznanjevanjem evangelija, ki ga je potrebno z rahločutnim ponosom in globokim veseljem vnašati na različna področja vsakodnevnega življenja’.

Sveti oče je krajevnim Cerkvam svetoval, naj se ‘obvežejo, da bodo ustvarile novo generacijo mož in žena, ki bodo lahko prevzeli neposredno odgovornost na različnih družbenih področjih, še posebej na političnem, saj tam danes bolj kot kdaj koli potrebujemo ljudi, predvsem mlade, ki bodo znali poskrbeti za blaginjo za vse ljudi in ki bodo služili vsakomur’. Kristjani se tej nalogi ne morejo izogniti, meni papež, saj so ‘romarji, namenjeni v nebesa, ki pa živijo že na Zemlji in slutijo večnost’.

Papež Benedikt XVI. je v Ogleju nagovoril predstavnike petnajstih škofij, ki se pripravljajo na drugo oglejsko cerkveno zborovanje v prihodnjem letu. Sveti oče je poudaril, kako bo to zborovanje krščanskim skupnostim omogočilo ‘med seboj podeliti izvirno izkušnjo krščanstva, osebnega srečanja s Kristusom, ki vsakemu posamezniku v polnosti razodeva pomen in smer njegovega potovanja v življenju in zgodovini’. Srečanje v Ogleju, kjer se je ‘kalila Cerkev severovzhodne Italije , pa tudi slovenska in avstrijska Cerkev ter delno hrvaška, bavarska in celo madžarska Cerkev, je pomenljiv povratek h koreninam odkrivanja samih sebe kot živih kamnov duhovne zgradbe, ki temelji na Jezusu Kristusu’.

Severovzhodna Italija, je dodal papež, je priča in dedinja bogate zgodovine vere. Krščanska izkušnja je skovala prijazne, delovne, vztrajne in solidarne ljudi, ki so globoko zaznamovani z Jezusovim evangelijem tudi v množičnosti svojih kulturnih istovetnosti. Kot značilnost tega področja je sveti oče izpostavil ‘odprtost k presežni razsežnosti življenja, kljub vedno bolj razširjenemu materializmu; temeljni smisel za vero, ki si ga deli skoraj celotno prebivalstvo; ohranjanje verskega izročila; raznolike izraze vere, ljubezni in kulture; izpovedovanje sodobne vernosti; čut za solidarnost in prostovoljno delo’. ‘Ohranjajte, spodbujajte in živite to dragoceno dediščino, je zbrane cerkvene predstavnike spodbudil Benedikt XVI.

Papež je poudaril pomen vere kot temelj vsega tudi v svojem nagovoru ob prihodu v Oglej. Kot je dejal, lahko človeštvo ‘le v Kristusu prejme upanje za prihodnost; le od Njega lahko človeštvo pridobi pomen in sposobnost odpuščanja, pravice in miru’. Zato je sveti oče vse zbrane pozval, naj vedno pogumno ohranjajo svojo vero ter jih povabil, naj vedno znova postajajo ‘učenci evangelija, tega pa naj izkazujejo z duhovno gorečnostjo, jasnostjo vere, iskreno ljubeznijo in občutljivostjo do revnih’.