Skorajšnji začetek sezone pa je žal povezan tudi s številnimi nevarnostmi, ki prežijo zlasti na tiste, ki kurilnih naprav vse od pomladi niso uporabljali. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor na današnji tiskovni konferenci uporabnike opozorilo o pomenu pravilnega vzdrževanja in kurjenja v kurilnih napravah ter seznanilo z nevarnostmi, ki jih povzroča neustrezna izbira energentov in nepravilna uporaba kurilnih naprav.

Težave lahko povzroči le en sam, nevesten uporabnik

Številna slovenska mesta se pozimi spopadajo s preveliko količino prašnih delcev PM10 v ozračju. Analize izvora teh delcev pa kažejo, da so njihov največji vir prav individualna kurišča. Kot je danes poudarila Tanja Bolte, v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, ustrezno pripravljena in posušena drva niso problematična. Težava pa nastane, ker nekateri v tovrstnih pečeh uporabljajo tudi star papir, karton, les ali pa celo plastiko, tekstil in druge odpadke, ki nikakor ne sodijo v kurilno napravo.

Posledice takšnega kurjenja se opazijo v gostem, temnem dimu. Stanje postane še zlasti kritično, ko smo priča temperaturnemu obratu. Takrat lahko stanje prevelike onesnaženosti povzroči že en sam, nevesten uporabnik.

Takšno stanje pa se prepreči predvsem s pravilnim vzdrževanjem naprav, za kar poskrbi dimnikarska služba ter ustrezno izbiro energentov.

Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi

S svojim neodgovornim ravnanjem tveganju nismo izpostavljeni le mi, pač ta ti delci ogrožajo tudi vse, ki živijo v naši okolici. Po besedah specialistke higiene iz NIJZ Majde Pohar, dr. med., Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je breme bolezni, ki ga pripisujemo onesnaženemu zraku, enak tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani ali kajenju tobaka. Danes imamo tako številne dokaze, da onesnaženost zraka poveča obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, zaradi bolezni dihal (vključno s pljučnim rakom), sladkorne bolezni in kroničnih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen.

Kot še poudarja, so zdravju najbolj škodljivi tisti najmanjši delci, ki lahko iz pljuč prehajajo tudi v kri in ogrožajo tudi preostale organe, medtem ko se tisti večji ustavijo v zgornjih in spodnjih dihalih.

Pomemben vpliv na strupenost teh delcev imajo tudi različne primesi. Prav zato je ključno, da v pečeh ne kurimo ničesar, čemur peč ni predvidena.

Covid-19 je situacijo še dodatno zapletel

Poharjeva dodaja, da je situacija v zadnjem času še bistveno bolj zapletena, saj se je nevarnosti onesnaženega zraka pridružila še epidemija covida-19. Včasih je tako veljalo, da se stanovanja oziroma prostori zračijo takrat, ko je onesnaženost s temi delci najmanjša. Sedaj pa velja, da je virus glede svojih kratko in dolgoročnih posledic mnogo nevarnejši, zato skrbimo, da se prostori redno zračijo tudi čez dan.

Zastrupitve z ogljikovim monoksidom se lahko končajo s smrtjo

V Sloveniji se vsako leto zgodi tudi nekaj zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki se na koncu končajo s smrtnim izidom. Zastrupitev je še posebej nevarna zato, ker tega plina s svojimi čutili ne moremo zaznati in se je v najboljšem primeru zavemo šele, ko občutimo hude znake zastrupitve.

Skrbimo za zaščito in preventivo

Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije pa je danes opozoril na to, da bo letošnjo kurilno sezono zaradi draginje zaznamovala večja raba trdih goriv. Ob tem imetnike kurilnih naprav opozarja, naj upoštevajo, da nas pred dimniškimi požari, uhajanji dimnih plinov, zastrupitvami in preveliko porabo goriva ščitijo le pravilna vgradnja, uporaba in nadzor peči z vsakoletnim preverjanjem emisijskih vrednosti.

Posebno pozornost pri tem velja nameniti napravam, ki jih dlje časa nismo uporabljali. Pred vsakršno ponovno uporabo morata biti tako peč kot dimnik ustrezno očiščena. Podobno velja pri kurjenju v večstanovanjskih stavbah, saj s tem ogrožamo tudi stanovalce pod in nad nami.

Kot poudarja Dovrtel, mora peči na tekoče in plinasto gorivo dimnikarska služba pregledati, očistiti in izmeriti njihove emisije enkrat letno. Podobno velja tudi za peči na trda goriva, le da je te treba čistiti pogosteje, na vsake dva ali tri mesece. Le tako lahko namreč preprečimo morebiten dimniški požar, povečano porabo goriva ali zamašitev dimnika ali peči.

V vsakem primeru pa je nujno upoštevati, da peči na trdo gorivo niso namenjene sežiganju odpadkov, ampak se v njih lahko kuri samo zračno suho lesno gorivo – drva, pelete in sekance.