Ravno v tistem času sta se dogajali dve zgodbi – dve »poti odličnosti«, ki sta me spomnili na kardinalove besede. Prva je zgodba o skromnem dekletu, Niki, ki je v smučarskih skokih postavila nov svetovni rekord in je s svojimi odličnimi rezultati osvojila vsa najvišja odličja, druga pa je zgodba o deklici, ki je posegla še višje – tja do nebes. To je zgodba o Luciji Mariji, ki je že kot otrok sanjala o najlepšem dnevu svojega življenja – o dnevu, ko bo odšla v nebesa. Pri Družini so zapisali: »Nihče si ni mislil, da bo ta dan prišel tako hitro in nenadoma.« Ta dan je Lucija Marija doživela pri trinajstih letih. Pomislila sem, da sta obe dekleti izbrali Pot odličnosti.

»Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (1 Pt 1,16)

Klic k odličnosti in svetosti je Stvarnik položil v našo notranjost. Zato tisti, ki hodi po poti povprečnosti, težko najde polnost življenja. Povprečnost pač ni »z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo« (Mr 12,33). Jezus, Božji Sin, je to pot pokazal s svojim ...