Ob današnjem prazniku Gospodovega razglašenja so bolonjske jaslice izjemno primerne za podrobnejšo predstavitev, povzemamo pa jo po spletnem portalu Radia Vatikan.

Sveti kraji na mestu nekdanjega poganskega templja

Jaslice so razstavljene v znanem arhitekturnem kompleksu svetega Štefana v Bologni, ki ga imenujejo tudi »Sedem cerkva«, »Božji grob« ali »Sancta Jerusalem Bononiensis« (bolonjski sveti Jeruzalem). Sveti Petronij, škof in zavetnik mesta, je bil prepričan, da je treba na kraju, kjer je nekoč stal poganski tempelj egipčanske boginje Izide, poustvariti svete kraje Jeruzalema.

Jaslice so razstavljene v znanem arhitekturnem kompleksu svetega Štefana v Bologni, ki ga imenujejo tudi »Sedem cerkva«.

Kipi iz 13. stoletja, pobarvani sto let pozneje

Frančiškanski pater Francesco Mazzon je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnil, da v Bologni med drugim hranijo kopijo Božjega groba, ki je, zanimivo, starejši od tistega v Jeruzalemu. Od prvotnih sedmih cerkva so danes ohranjene štiri, najstarejše jaslice pa hranijo v majhni kapeli cerkve svete Trojice, ki se imenuje tudi cerkev svetega Križa. Leseni kipi so bili izdelani konec 13. stoletja, precej verjetno pa je, da jih je eno stoletje pozneje, leta 1370, pobarval znani bolonjski slikar Simone dei Crocifissi.

Leseni kipi so v naravni velikosti. FOTO: Vatican Media

Restavriranje

Čudovite raznolike barve iz gotskega obdobja so znova prišle na dan zahvaljujoč temeljiti obnovi leta 1983. V prvih letih tretjega tisočletja so bila potrebna nova konservatorska dela, da bi zaustavili škodo, ki jo vlaga povzroča na bleščečih barvah, kot so zlata, rdeča, modra in zelena. Jaslice so bile zato do božiča leta 2006 razstavljene v pinakoteki v Bologni. Leta 2007 so se končno vrnile v baziliko svetega Štefana, kjer so trajno shranjene v veliki vitrini z elektronsko nadzorovano vlago in temperaturo.

Pet kipov iz lipovega in brestovega lesa v naravni velikosti prikazuje sedečo Marijo z Jezusom v naročju, poleg nje stoji sveti Jožef in trije kralji.

Najstarejši kralj je brez krone in kleči

Pet kipov iz lipovega in brestovega lesa v naravni velikosti prikazuje sedečo Marijo z Jezusom v naročju, poleg nje stoji sveti Jožef in trije kralji: dva, ki sta mlajša, sta visoka 160 cm in sta prikazana kot stoječa, medtem ko najstarejši kralj, ki je najbližje sveti Družini, kleči. V višino meri 110 cm, na glavi pa nima krone, kar simbolizira dejstvo, da pred kraljevim dostojanstvom Boga kraljevo dostojanstvo človeka propade.

Bazilika sv. Štefana v Bologni. FOTO: Vatican Media

Trije kralji predstavljajo obdobja človekovega življenja

Znotraj svete Družine se pogledi usklajeno prepletajo. Eden izmed kraljev kaže s prstom navzgor, proti zvezdi, ki jih je vodila, drugi je v drži češčenja, tretji pa prinaša dar Detetu. Modreci nimajo potez ljudi z različnih koncev sveta, kot so navadno upodobljeni v jaslicah, temveč predstavljajo tri obdobja v človekovem življenju. Pomen je jasen: Kristusovo učlovečenje, srečanje in prepoznanje Božjega Sina v Detetu se je zgodilo v zgodovini; Gospodovo razglašenje je dogodek, ki se ponavlja v zgodovini in v vsakem trenutku človekovega življenja.

Gospodovo razglašenje je dogodek, ki se ponavlja v zgodovini in v vsakem trenutku človekovega življenja.

Gospodovo razglašenje v življenju posameznika

Kot je ob predstavitvi jaslic in njihovega sporočila še pojasnil p. Mazzon, nas Gospod obišče znotraj mnogih dogodkov v našem življenju. Za to ni določene starosti, obstajajo pa trenutki, v katerih ga prepoznamo. Vsak dan smo poklicani hoditi po poti treh kraljev, da bi prepoznali navzočnost Gospoda, ki prihaja v našo zgodovino.

1/7