Splošni namen: Da bi se evangelizacija v najstarejših krščanskih deželah razvijala in napredovala.

Evangelizacija ali oznanjanje evangelija, vesele novice Jezusa Kristusa, je že od vsega začetka glavno poslanstvo Cerkve. Papež Janez Pavel II in za njim Benedikt XVI pa govorita o novi evangelizaciji. Kaj naj bi torej pri tem bilo novega?

Evangelizacija si prizadeva prinašati evangelij v tiste dele sveta, kjer zanj še nikoli niso slišali. Nova evangelizacija pa se ukvarja s širjenjem evangelija v deželah, kjer je bilo krščanstvo že pred več stoletij zasajeno, je pognalo korenine in je zacvetelo, sedaj pa iz najrazličnejših vzrokov usiha.. Novost te evangelizacije se nanaša tudi na potrebo po novih metodah in novih sredstvih oznanjevanja, ki bi posredovala evangeljsko sporočilo na prepričljiv način, predvsem z uporabo sodobne tehnologije. S tem namenom je papež Benedikt XVI oktobra leta 2010 ustanovil Papeški svet za novo evangelizacijo. Kljub dejstvu, da globalizacija zmanjšuje kulturne razlike med narodi, pa vseeno raznolikost še vedno obstaja in zahteva v različnih delih sveta različne pristope k evangelizaciji.

Ob vseh prizadevanjih za utiranje novih poti pa se moramo zavedati, da oznanjevanje veselega sporočila Jezusa Kristusa končno zavisi od osebnega pričevanja kristjanov – če ti živijo svojo vero tako, da njihov življenjski slog ljudi pritegne in jih vodi h Kristusu. Kolikor bolj bomo verodostojni v dejanjih, osebno prepričljivi in zavzeti za družbeno pravičnost, toliko bolj bomo oznanjali Kristusa. Seveda je temelj vseh naših naporov Božja milost. Sveti Duh nam daje spoznavati Božjo ljubezen in to je vesela novica, ki je ne moremo zadržati zase.


Misijonski namen: Da bi praznovanje Svetovnega dneva misijonov na novo poživilo zavzetost za evangelizacijo.

Oznanjevanje evangelija je glavna naloga Cerkve, s katero se ta dejansko istoveti. Po molitvenem namenu za ta mesec smo kristjani poklicani, da v sebi obnovimo zavzetost za evangelizacijo. Vsak posameznik naj se vpraša, kako živi svojo vero. Morda sem bil krščen v Jezusa Kristusa kot otrok, toda, ali sem kdaj resnično ponotranjil ta krst? Morda verujem v Jezusa, toda, ali sem ga že srečal? Ga prepoznavam v Božji besedi, ga prepoznavam v Evharistiji, ga prepoznavam v molitvi, ga prepoznavam v vsakdanjem življenju? Ali čutim, da bi brez Jezusa bil nesrečen? Ali čutim, da imam z Jezusom vse? Jezus je obljubil, da bo z nami do konca dni: ali hodi te dni Jezus z menoj?

Vse naše prizadevanje za evangelizacijo bo ostalo samo človeški družbeni projekt, če ne bo izžarevalo transcedentalne razsežnosti odrešenja, ki nam ga Bog ponuja v Kristusu. Če smo sami prežeti s Kristusom, bo naše oznanjevanje pristno in prepričljivo v vsem, kar
delamo, ker nas bo priganjala Kristusova ljubezen do vseh ljudi, naj bodo grešniki ali svetniki, verniki ali sovražniki Cerkve. V molitvi bomo prosili, da bi vsi ljudje našli svoj mir v Kristusu. Namesto da bi iskali bogastvo in moč, se bomo kot Jezus solidarizirali z žrtvami tega sveta, s tistimi, ki so lačni in žejni, ki trpijo pomanjkanje, nasilje in krivice. Poskušali bomo lajšati njihovo trpljenje in z lastnimi sredstvi bomo podpirali ljudi, ki delajo za Božje kraljestvo.

Apostol Peter nas pri tem opogumlja z besedami:«Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro? Nasprotno, tudi če bi zaradi pravičnosti trpeli, blagor vam! Česar se oni bojijo, se ne bojte in ne plašite. Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem, iz dobre vesti.« (1Pt 3,13-16a)


Slovenski namen: Da bi se naše visokošolske in druge kulturne ustanove izvile iz primeža politike, nazorov in ideologij ter služile izključno znanosti, resnici in lepoti.

Začetek univerz sega v 12. stoletje. Namen ustanoviteljev je bil, da bi znanstveno raziskovale resnico in lepoto stvarstva. Danes marsikatera znanstvena ustanova pod plaščem psevdoznanosti prikazuje ideološko popačeno resničnost, s tem pa zavaja ljudi.

Važnosti znanosti za človeško družbo so se zavedali tudi očetje na drugem vatikanskem koncilu. Na mislece in znanstvenike so naslovili naslednjo poslanico:«Tudi za vas imamo naslednje sporočilo, in to je: Nikoli ne obupajte nad resnico! Nikoli se ne utrudite, ko jo iščete! Spominjajte se besed enega vaših prijateljev, sv.Avguština: Iščimo z željo, da bi našli, in odkrivajmo željo, da bi iskali še naprej! Blagor njim, ki resnico že imajo, pa jo še iščejo, da jo osvežijo, poglobijo in posredujejo drugim! Srečni pa tudi oni, ki je sicer niso še našli, pa se ji iskreno bližajo! Naj z današnjo lučjo iščejo jutrišnjo, dokler ne pridejo do polne luči!

Toda ne pozabite: Če je misliti velika stvar, je to še večja dolžnost. Gorje tistemu, kdor nalašč zapira oči pred svetlobo! Misliti pa je tudi odgovornost. Gorje tistim, ki duha na tisoč načinov zamračujejo in zatirajo ali preveč povzdigujejo, zapeljujejo in maličijo. Ali ni temeljno načelo vsakega človeka znanosti to, da se trudi pravilno misliti?

V ta namen vam nudimo svetlobo svoje skrivnostne svetilke – vere, ne da bi seveda s tem hoteli ovirati vaše samostojno raziskovanje in slepiti vaš pogled. On, ki nam jo je zaupal, je najvišji učitelj modrosti, mi smo le njegovi ponižni učenci. On je edini, ki je rekel in mogel reči: Jaz sem luč sveta. Jaz sem pot, resnica in življenje.«



Jože Pucelj