Splošni namen: Da bi politiki vedno delovali po načelih poštenja, osebne integritete in ljubezni do resnice.

Naloga politike je, da ureja in organizira družbeno življenje. Politiki sprejemajo odločitve, ki uravnavajo odnose med posamezniki in skupinami, ki izkazujejo legitimne, vendar pogosto nasprotujoče si interese. Družbena nasprotja politiki rešujejo v demokratičnem dialogu, kar je za vso družbo ključnega pomena. Sveti oče nas ta mesec prosi, da bi molili še posebej za njihovo poštenje, integriteto in ljubezen do resnice.

Za poštenje, da bi služili skupnemu dobremu, da ne bi delali razlik med skupinami ali posamezniki in da ne bi iskali lastnih koristi. Vse to zahteva visoko raven pravičnosti in sposobnost osebne nevpletenosti. Poštenje tukaj vključuje tudi aktivno in učinkovito zavzemanje za uboge in odrinjene. Pomeni solidarnost, ki gre preko ozkih narodnostnih meja in seže do priseljencev in revnih dežel.

Za njihovo integriteto, da bi sami predstavljali vzor krepostnega življenja, v katerem bi se družba lahko prepoznala in se navdihovala. Demokracije ni mogoče vzpostaviti s suhim zakonodajnim aparatom, temveč preko demokratične naravnanosti in vedenja državljanov, ki naj v politikih najdejo motivacijo za načelno in velikodušno ravnanje.

Za ljubezen do resnice, ki naj bi jo iskali v globinah stvarnega življenja in v služenju, ki gleda daljnoročno v prihodnost. Premagati je treba skušnjavo iskanja drobnih koristi in kratkoročnih rešitev, ki jih zahteva volilna strategija. Resnica je v iskanju največjega dobrega in harmonije za vse ljudi.


Misijonski namen: Da bi v krščanskih občestvih rasla pripravljenost pomagati najrevnejšim Cerkvam z misijonarji, duhovniki, laiki in tudi s konkretnimi viri pomoči.

Cerkev je skupnost številnih občestev, razpršenih po vsem svetu. Nekatera med njimi preživljajo hude stiske. za mnoge je v težkih okoliščinah zares težko živeti svojo vero. ponekod primanjkuje hrane, drugod ljudje živijo v neprestanem strahu pred nasiljem in vojno. Spet drugod mladi ljudje ne najdejo zaposlitve, starši ne morejo otrokom omogočiti šolanje, starci so prepuščeni samim sebi, telesno in duševno prizadete osebe ne dobijo ustrezne pomoči. so kraji, kjer so mlada dekleta izpostavljena tveganju zgodnje nosečnosti ali prisiljena v splav… Seznam je dolg in skoraj ga ni mogoče izčrpati.

Spomnimo se prizora, ko je Jezus rekel učencem:«Dajte jim vi jesti« in so ti odgovorili, misleč, da itak ničesar nimajo:«Kaj je pet hlebov in dve ribi za toliko ljudi?« In potem sveto pismo pripoveduje, kako je Jezus vzel ta »revni prispevek«, ga blagoslovil in pomnožil tako, da so z ostanki napolnili dvanajst košar.

Papež nas ta mesec vabi, naj bomo hvaležni in naj delimo z drugimi – ne iz svojega obilja, temveč to, kar imamo in bi še bolj potrebovali naši bratje in sestre v drugih skupnostih. Spodbuja nas, naj obnovimo svojo vero, naj jo živimo v občestvu z drugimi, naj odpremo svoja srca in roke ter delimo to, kar imamo z najrevnejšimi in najbolj potrebnimi. Prepričani smo lahko, da bo dovolj ostalo za vse.


Slovenski namen: Da bi učitelji in vzgojitelji učencem posredovali ne samo znanje, temveč tudi čut za vse, kar je lepo, dobro in pošteno.

S septembrom se na novo odprejo vrata osnovnih in srednjih šol. Spet se prebujajo skrbi, načrti in upi mnogih staršev in učencev. Nova znanja, naloge in izvenšolske dejavnosti potegnejo v svoje kolesje mnoge mlade. Lepe ocene, učni uspehi, novi dosežki in priznanja se pričakujejo z mnogih strani.

Učitelji in vzgojni delavci vstopajo v šole s svojimi načrti, prepričanji, pa tudi strahovi in mejami. soočajo se s številnimi zahtevami in pričakovanji. Uspešnost je tudi pri njih močno zaželena, celo pričakovana. A v čem je uspešnost učitelja, vzgojitelja? V posredovanju znanja, učinkovitih metodah, v strokovni podkovanosti, priljubljenosti pri učencih? Kaj želijo prenesti mladim rodovom? Vse bolj postaja očitno, da nam samo znanje ne bo prineslo lepše prihodnosti in tudi ne uspešnosti. Da, naš svet potrebuje nova znanja, s katerimi bo služilo življenju in njegovemu napredku. a še bolj kot to mora v sebi ponovno odkriti globlje izvire, ki bodo bogatili naše življenje in svet.

Prosimo torej, da bi učitelji in vzgojitelji pomagali mladim rodovom prebujati čut za vse, kar je lepo, dobro, plemenito, pošteno, saj le tako se ne bodo trudili zaman in »tekli v prazno«, tako oni sami kot tudi njihovi učenci.