Na območju Rablja, ki leži sedem kilometrov južno od Trbiža, so rudarili že v davni preteklosti. Do 18. stoletja so rudo kopali na pobočju Male Kraljevske špice, pozneje pa pod zemljo. Ker jih je pri delu ovirala voda, so leta 1899 začeli kopati rov, po katerem je voda iz Rablja, ki leži 900 metrov nad morjem, odtekala v več kot 250 metrov nižje ležeči Log pod Mangartom. Slovesno odprtje 4.844 metrov dolgega, več kot dva metra širokega in dobre tri metre visokega predora, ki je znan po imenu Štoln, je bilo 16. julija 1905. V njem so pozneje zgradili tudi ozkotirno železnico, s katero so se rudarji vozili na delo. Med prvo svetovno vojno pa so skozi predor prevažali vojake in opremo na soško fronto.

Pogled z Jerebice na Rabeljsko jezero, Rabelj in Kraljevsko špico, ki se dviga levo nad njim. FOTO: Andrej Praznik

Rudnik v Rablju so leta 1991 kljub protestom zaprli. V naselju, ki je imelo nekoč 2.100 prebivalcev (nekateri viri omenjajo celo številko 3.000), živi danes le še kakšnih 400 duš. Rabelj sestavlja skupina stanovanjskih blokov, med katerimi stojita stara in nova cerkev sv. Ane. Od njiju gremo čez most do ograjenega spomenika. Na tabli ob njem je tudi v slovenščini opisan tragičen dogodek iz januarja 1910, ko se je na tem kraju zaradi zemeljskega udora porušila bolnišnica. V njej je bilo osem oseb, rešila se je le ena.

Pogled na Kraljevsko špico s ceste Trbiž–Rabelj. FOTO: Andrej Praznik

Kažipot na ograji nas usmeri navkreber do zadnjih hiš, kjer se začne makadamska cesta. Po njej gre tudi pot številka 615 v dolino Mrzle vode, na sedlo Prašnik in v dolino Zajzera, ki pa se na zadnjem ovinku loči od naše poti. S konca ceste nadaljujemo po stezi, ki vijuga čez strmo pobočje. Ko je Rabelj že globoko pod nami, se nam z desne pridruži kovinska cev. Višje gremo pod njo in se vzpnemo na Malo Kraljevsko špico. Na njej stoji kovinski križ, narejen iz rudarskega orodja in opreme.

Središče Rablja. Nad njim se dvigajo Rabeljske špice. FOTO: Andrej Praznik

Od križa se malce spustimo, potem pa krenemo še bolj strmo navkreber kot pod Malo Kraljevsko špico. Čez nekaj skalnatih skokov si moramo pomagati tudi z rokami. Ko se drevje razmakne, nadaljujemo med ruševjem do roba, s katerega hitro dosežemo razgleden vrh. Ob kovinskem drogu s krono se lahko naužijemo kraljevskega razgleda. Zdaj gledamo Mangart in Jalovec, zdaj Jerebico, Viš, Montaž, skupino Kamnitega lovca in Rabeljsko jezero. Na severu vidimo Dobrač in Ojstrnik v Karnijskih Alpah, v ozadju pa nepregledno množico vrhov vse do oddaljenih tritisočakov.

Cerkev sv. Ane v Rablju. FOTO: Andrej Praznik

Če vas delno zahteven vzpon na Kraljevsko špico ne mika, se lahko odpravite na zanimiv avtomobilski izlet. Iz Ljubljane do Kranjske gore in Trbiža, nato do Rablja (sprehod po naselju, ogled rudnika in/ali vozil pred njim) in Rabeljskega jezera ter čez Predel do Loga pod Mangartom (postanek pri vhodu v Štoln) in nazaj domov.

Več fotografij Andreja Praznika z izleta si lahko ogledate na dnu članka. 

---

Kraljevska špica (1.912 m)

Izhodišče: Rabelj v Italiji.

Dostop: V Rabelj se lahko pripeljemo iz Bovca (skozi Log pod Mangartom in čez Predel) ali iz Kranjske gore (skozi Trbiž, kjer zavijemo proti Bovcu). Avto pustimo blizu cerkve sv. Ane v središču naselja.

Kratek opis poti: Na Kraljevsko špico pelje označena planinska pot številka 665. Iz središča Rablja gremo čez most do spomenika in levo mimo zadnjih hiš do konca makadamske ceste. V začetku septembra je bil odsek za zadnjim ovinkom zaradi spravila lesa zaprt, vendar se je dalo priti mimo po stezi, ki se začne en ovinek prej. S konca ceste se vzpnemo do križa na Mali Kraljevski špici in naprej na vrh. Orientacija je lahka, pot pa je strma in ni za vsakogar. Čez skale si moramo nekajkrat pomagati z rokami. V mokrem in snegu vzpon odsvetujemo.

Dolžina vzpona: slabe 3 ure.

Višinska razlika: 1.010 metrov.

Zemljevid: Julijske Alpe, 1 : 50.000.

Maša: V Kobaridu je maša vsako nedeljo ob 7.30, v Ratečah ob 8. uri, v Kranjski Gori pa ob 9.30.

1/10