Anton Strle se je rodil v vasi Osredek (57 prebivalcev) na skrajnem severnem koncu Vidovske planote, krščen pa je bil v Svetem Vidu, na kar opozarja spominska plošča na tamkajšnji cerkvi. 

Spominska plošča na cerkvi. FOTO: Andrej Praznik

Vas Sveti Vid leži na nadmorski višini 840 metrov sredi Vidovske planote, ki je dobila po njej ime. Lani je imela 53 prebivalcev, v začetku prejšnjega stoletja pa 165. »Splošno znana izletna točka in turistovska postojanka. Zelo primerno za letovišče, izleti v divjeromantično sotesko Iški Vintgar. Idealna smučišča. Gostilne s prenočišči, trgovine. Poleg kmetijstva se prebivalci bavijo v veliki meri z gozdarstvom. Pozimi izdelujejo zobotrebce in tko domače platno,« je o njej leta 1937 zapisal Krajevni leksikon Dravske banovine.

S parkirišča pod cerkvijo sv. Vida krenemo po makadamski cesti proti jugovzhodu. 

Iz vasi krenemo po makadamski cesti proti jugovzhodu. FOTO: Andrej Praznik

Dan po božiču je pokrajino na debelo pokrivala belina. Malo prometna cesta je bila splužena in posuta, vendar je veter nanjo napihal nekaj snega. 

Pogled nazaj proti vasi Sveti Vid. FOTO: Andrej Praznik

Po kilometru hoje prispemo v vas Jeršiče (18 prebivalcev). Za njo se cesta skrije med drevje. Ko se krošnje razmaknejo, zagledamo na levi prvo hišo v vasi Polšeče (14 prebivalcev), v desno se odcepi gozdna cesta proti vasi Zales, mi pa nadaljujemo po asfaltu do table z napisom Sv. Urh. Od nje se po zasneženi poti vzpnemo do cerkve.

Cerkev sv. Urha stoji na razglednem hribu pri vasi Zavrh. FOTO: Andrej Praznik

Okrog cerkve sv. Urha je več tabel. Na prvi piše, da je nekoč na tem kraju stal grad, imenovan Nadlišek, ki je kmetom nudil zavetje pred Turki. Zvonova v cerkvi sta med najstarejšimi na Slovenskem. Tisti z letnico 1355 je počen, 27 let mlajši pa še poje v zvoniku. V bližini je bilo tudi domnevno domovanje Martina Krpana. Po ljudskem pričevanju je bil čuvaj pri pajkovski graščini in hkrati mežnar pri tej cerkvi.

Hrib s cerkvijo sv. Urha je zelo razgleden. Na severu vidimo Kamniško–Savinjske Alpe in Krim, na severozahodu nam pogled mimo Svetega Vida odjadra proti Triglavu, na zahodu sta Slivnica in Nanos, na jugu se dviga Snežnik.

Ker je pot do sv. Urha kratka, se odpravimo še malo naokrog. Pa ne po Krpanovi poti, ki je primernejša za kopni del leta, ampak po svoje. Na začetku bližnje vasi Zavrh (17 prebivalcev) je skulptura bloškega vola, ki priča, da so bili Bločani odlični rejci in prekupčevalci z govedom. 

Skulptura bloškega vola v vasi Zavrh. FOTO: Andrej Praznik

Iz Zavrha gremo nazaj proti sv. Urhu, zavijemo na zasneženo gozdno cesto in se mimo Pajkovega spustimo v vas Hiteno (15 prebivalcev). Od tam nadaljujemo po asfaltu v dolino in potem v hrib do cerkve Sv. Trojice. Skozi Lovranovo (28 prebivalcev) se po asfaltu znova spustimo do potoka, se na drugi strani vzpnemo v Bočkovo (14 prebivalcev) in Zales (8 prebivalcev), tam pa stopimo na zasneženo gozdno cesto proti vasi Polšeče. Pod njo je krog sklenjen, čaka nas le še hoja do Svetega Vida.

Sušilnica sadja v vasi Zales. FOTO: Andrej Praznik

Gozdna cesta med vasema Zeles in Polšeče. FOTO: Andrej Praznik

---

Sv. Urh (857 m)

Izhodišče: Sveti Vid.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Unec, od koder nadaljujemo vožnjo skozi Rakek do Cerknice. Na krožišču na začetku naselja zavijemo proti Rakitni, za vasjo Selšček proti Cajnarjem, malo naprej od te vasi pa levo navkreber proti Svetemu Vidu. Avto pustimo pri tamkajšnji cerkvi.

Kratek opis poti: Od cerkve sv. Vida krenemo po makadamski in asfaltni cesti na jugovzhod skozi vas Jeršiče in mimo vasi Polšeče. Malo pred Zavrhom nas kažipot usmeri navkreber do pet minut oddaljene cerkve. Cesta je valovita, ob njej so oznake evropske pešpoti E7. Vrnemo se po isti poti. Ker je izlet kratek, lahko prehodimo še krog Zavrh–Pajkovo–Hiteno–Sveta Trojica–Lovranovo–Bočkovo–Zales–Polšeče, kar nam vzame skoraj dve uri.

Dolžina poti: 1 ura (do cerkve sv. Urha).

Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, 1 : 50.000.

Maša: V cerkvi sv. Vida v vasi Sveti Vid je maša vsako nedeljo ob 8.30.