»Na priprošnjo Marije in svetega poljskega papeža Janeza Pavla II. prosimo Boga, naj v srcih vseh ljudi prebudi spoštovanje do življenja.« FOTO: Pexels.


Poljsko ustavno sodišče je 22. oktobra kot neustavno opredelilo eno od treh možnosti za opravljanje splava. Sledile so demonstracije, ki so po državi večinoma potekale mirno, ponekod pa so postale tudi nasilne.

Splav je na Poljskem žgoča družbena tema že leta. Po padcu komunizma, ko je bila v veljavi zelo liberalna ureditev glede dostopa do umetne prekinitve nosečnosti, je bil leta 1993 sprejet strožji zakon, ki je splav dopuščal v treh primerih: ko je v nevarnosti zdravje ali življenje matere, ko je nosečnost posledica kaznivega dejanja in ko obstaja velika verjetnost za resno in nepovratno deformacijo zarodka.

Mlajši kritičnejši do splava

Kot je za Družino povedal dr. Piotr Mazurkiewicz, profesor družbenih ved na Univerzi kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi, se je odnos do splava v družbi z zaostritvijo zakonskih pogojev v začetku devetdesetih let začel spreminjati: za razliko od starejših generacij, ki so zaznamovane z nekdanjim liberalnim pristopom, se je pri mlajših Poljakih oblikoval kritičnejši odnos do tega vprašanja.

Neomejen dostop do splava v zadnjih letih zagovarjata okoli dve petini prebivalcev, tri petine pa mu nasprotujejo. Civilnodružbena gibanja za življenje si že dolgo prizadevajo, da bi nerojeno življenje zakonsko še bolj zaščitila, in v ta namen vsako leto zberejo med 400 in 800 tisoč podpisov. Vendar tovrstne pobude, ki najdejo podpornike tudi v delu politike, doslej niso bile uspešne. Zakonodajni pobudi, s katero naj bi splav v celoti postal nezakonit, je leta 2016 v parlamentu zmanjkal en glas.

Demonstranti nad cerkve in bogoslužja

Po zaostritvi pogojev za splav so se na ulice odpravili številni demonstranti, zlasti v večjih mestih, ki pa ne zahtevajo vrnitve k dosedanji ureditvi, marveč brezpogojni dostop do splava. Demonstracije imajo po mnenju dr. Mazurkiewicza tudi politično ozadje: opozicija na Poljskem je od leta 2015 izgubila vse volitve in se zaveda, da z volitvami ne more priti do oblasti.

»Na demonstracijah se je pojavljalo geslo 'splaviti vlado' in to je očitno njihov namen – priti do oblasti na ulici, ne pa z volitvami,« pravi politolog.

Demonstracije so se ponekod izrodile v vulgarnost, nasilje ali oškodovanje premoženja. Dne 24. in 25. oktobra so državni organi po besedah tiskovnega predstavnika policije zabeležili 22 primerov vdorov aktivistov v prostore cerkve in prekinitev bogoslužja, v 79 primerih pa so poškodovali cerkveno premoženje, najpogosteje s pisanjem grafitov po cerkvah. V kraju Konstancina-Jeziorny so z rdečo barvo pomazali roke na spomeniku papeža Janeza Pavla II.

Škofje zadovoljni z razsodbo

Cerkev sledi zgledu svetniškega rojaka Janeza Pavla II. in splavu odločno nasprotuje. Škofje so se vseskozi zavzemali za to, da ustavno sodišče opravi ustavno presojo zakonodaje. Nad njo je predsednik škofovske konferenci izrazil zadovoljstvo, saj »je potrdila, da je koncept 'življenja, ki ni vredno življenja' v jasnem nasprotju z načelom demokratične pravne države«. Škofje so ob tem dodali še, da oblike protesta, kot je prekinjanje bogoslužja in napadi na cerkve, niso sprejemljivi ter da je treba iskati možnosti sporazuma in poti dialoga.

Na temo zaščite življenja se je 28. oktobra med splošno avdienco oglasil papež Frančišek in spomnil na sv. Janeza Pavla II., ki je »vedno spodbujal k posebni ljubezni do zadnjih in nemočnih in za zaščito vsakega človeškega bitja od spočetja do naravnega konca. Na priprošnjo Marije in svetega poljskega papeža Boga prosim, naj v srcih vseh prebudi spoštovanje do življenja ter naših bratov in sester, zlasti najbolj krhkih in tistih brez obrambe, ter da moč tistim, ki ga sprejmejo in zanj skrbijo, tudi takrat, ko to zahteva junaško ljubezen.«


Celoten članek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (45/2020).

Preberite še:
- Od zagovornice splava do borke za pravice nerojenih
- Za svobodno, a odgovorno odločanje o rojstvu otrok