Naraslo zanimanje tujcev za slovenščino
Naraslo zanimanje tujcev za slovenščino
Fotografija je simbolična. Foto: Tatjana Splichal
Medtem ko je vlada v Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predlagala uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji, je Statistični urad RS (Surs) objavil podatke o učenju tujih jezikov v Sloveniji v šolskem letu 2014/15. Ti kažejo, da se je zanimanje tujcev po učenju slovenščine povečalo.
Pričakovano je sicer, da je med udeleženci jezikovnih programov največ tistih, ki so se učili angleščine (36,6 odstotka) in nemščine (27,9 odstotka). Razveseljivo pa je da se je za 3,7-odstotne točke glede na šolsko leto 2013/2014 povečal delež tistih, ki so se učili slovenščine kot tujega jezika. Zanimanje tujcev za naš materni jezik torej je, vprašanje je le, koliko jim bomo dopustili, da se v slovenščini izražajo. Tujci sicer Slovence pogosto pohvalijo, da večina zna govoriti angleško (kako dobro je to znanje, je drugo vprašanje), kar ni samoumevno pri nekaterih drugih narodih (npr. Italijanih, Francozih, Avstrijcih).
Kot še navaja poročilo Sursa, je bilo izvajalcev programov nadaljnjega izobraževanja in tudi udeležencev v šolskem letu 2014/15 več kot v letu prej, čeprav sta se glede na prejšnje leto zmanjšali povprečno število programov na izvajalca (z 72 na 59) in tudi povprečno število udeležencev na izvajalca (z 875 na 832).
O nadaljnjem neformalnem izobraževanju je poročalo 517 različnih organizacij; največ je bilo specializiranih organizacij za izobraževanje odraslih (37 odstotkov), vozniških šol (25 odstotkov) in nevladnih organizacij (12 odstotkov).
Nadaljnjega izobraževanja se je v opazovanem šolskem letu udeleževalo več kot 430.000 ljudi (v letu prej pa 360.315 oseb). Kar 84,7 odstotka teh je obiskovalo programe, ki nimajo javne veljavnosti, 8,6 odstotka javno veljavne programe (oz. take, za katere se pridobi javno veljavna listina), preostalih 6,7 odstotka pa jezikovne programe (javno veljavne ali brez javne veljavnosti), še navajajo v Sursu.
Delno povzeto po STA



