Slabo leto je minilo, odkar se je na slovenskem političnem prizorišču pojavila t. i. Koalicija ustavnega loka (KUL). Nastala je iz strank, ki so se skupaj, z odstopom vlade Marjana Šarca, in tudi že vsaka po svoje osmešile v javnosti, pa vendar se še vedno, že mesece dnevno producirajo po medijih.

Bilo je namreč tako: Šarec je svojo puško za vedno izgubil v »epidemični« koruzi; SAB se je namočila ob dokapitalizaciji bank; SD se je med drugim poklonila spomeniku enega največjih slovenskih komunističnih trdorokcev – in je še ponosna (!) na to; Levica je pa tako ali tako vedno bila nekje ob strani, kajti odkrito si prizadeva za komunistično revolucijo in so bili zanjo vsi ostali premalo krvoločni in radikalni.

Za Levico nas mora še posebej skrbeti: sami mladi, pa vendarle hudo bolehajo za izgubo spomina. Za Levico vseh po vrsti krvavih in spodletelih skrajnolevičarskih prevratov v 20. stoletju, vključno s slovenskim, tako kaže, sploh ni bilo, in zdaj očitno nezavedn...