Za brezbrižnostjo do človeškega življenja je nalezljiva bolezen, ki slepi ljudi za izzive in preizkušnje bližnjih, je dejal papež Frančišek. Podobno kot mitski lik Narcisa ljudje tvegajo, da se bodo okužili »z nalezljivim duhovnim virusom«, ta pa jih bo spremenil v »zrcalne može in žene, ki vidijo le sami sebe in ničesar drugega«. Sveti oče je s temi besedami nagovoril člane Papeške akademije za življenje, ki danes zaključujejo z rednim plenarnim zasedanjem na temo »Enaki začetki, kaj pa potem? Globalna odgovornost«.

»Zlo nas skuša prepričati, da je smrt konec vsake stvari, da smo prišli na svet po naključju in nam je usojeno končati v niču. Z izključitvijo drugega iz našega obzorja se življenje upogne samo vase in postane potrošna dobrina,« je zatrdil papež in članom akademije za življenje položil na srce, da mora »etično in duhovno kakovost življenja v vseh njegovih fazah navdihovati cerkvena drža v odnosu do človeške ekologije«. Poudaril je, da obstaja spočeto človeško življenje, otroško, najstniško in odraslo življenje, ostarelo življenje, pa tudi šibko in bolno človeško življenje, ranjeno, prizadeto, pobito, izrinjeno, odvrženo življenje, »a je vedno človeško življenje«.

»Ko otroke prepustimo pomanjkanju, reveže lakoti, preganjane vojni, ostarele zavrženosti, ne opravljamo svojega dela, ampak umazano delo smrti. In od kod prihaja to umazano delo smrti? Prihaja od greha,« je pojasnil Frančišek.

Na tiskovni konferenci po papeževem nagovoru je nadškof Vincenzo Paglia, predsednik Papeške akademije za življenje, pojasnil, da je papež tokrat prvič uporabil izraz »umazano delo smrti« za opis tem, ki ogrožajo svetost in dostojanstvo človeškega življenja. »Umazano delo smrti se nanaša na vsa področja, celo pravne odločitve, na katerih življenje v vseh oblikah ni deležno podpore, ampak ovir,« je dejal nadškof Paglia in dodal: »V tem smislu nas papež spodbuja, naj na vse možne načine opravljamo čudovito delo življenja in naj ne bomo kakor Poncij Pilat, ki si umije roke in dopusti, da umazano delo smrti zavrže nedolžne.«

Papež Frančišek je izpostavil tudi potrebo po »globalnem pogledu bioetike«, ki ga navdihuje krščanska misel, po kateri se smisel življenja ne določa z boleznijo in smrtjo, ampak izhaja iz globokega prepričanja o nepreklicnem dostojanstvu človeške osebe«.

Sveti oče je člane Papeške akademije za življenje spodbudil, naj si prizadevajo za promocijo kulture življenja na področju bioetike. Poudaril je, da se mora ta kultura vedno ozirati proti »končnemu cilju«, na katerem je vsak posameznik poklican, naj se združi z Bogom.

Vir: Catholic Herald / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media