V Narodni galeriji so v sredo, 18. maja, odprli stalno zbirko del Zorana Mušiča, ki zaobjema umetnikova dela različnih obdobij in tehnik. Galeriji jih je poklonila in posodila Mušičeva družina.

Mušičevo stalno zbirko so v Narodni galeriji odprli na dan, ko muzeji in galerije po svetu praznujejo svoj dan. Postavili so jo v dveh pritličnih dvoranah prenovljene palače in po besedah direktorice galerije Barbare Jaki nadgrajuje stalno zbirko, ki so jo javnosti predali januarja letos.

Družina umetnikovega brata je galeriji poklonila 56 umetnin iz družinske zbirke, nadaljnjih 88 pa posodila za krajše ali daljše obdobje. Tem pa se je pridružilo še sedem Mušičevih del iz galerijske zbirke.

Od konjičkov, kraške zemlje do portretov

Stalna postavitev po besedah Barbare Jaki razgrinja umetnine mednarodno uveljavljenega umetnika in človeka več domovin iz različnih obdobij, v različnih likovnih tehnikah, predstavljene pa so večinoma tudi vse njegove serije, od Beneških vedut in konjičkov ter kraške zemlje do portretov in avtoportretov, kakor tudi dela iz njegovega najbolj presunljivega cikla Nismo poslednji. Trenutno je na ogled 62 del, najbolj občutljive umetnine pa bodo postopno menjali, tako da bo postavitev nenehno živa. Nacionalna zbirka likovne umetnosti doslej sicer še ni bila deležna tako obsežne donacije. Darilo je dragoceno, obče pomembno in zelo osebno, v simbolnem smislu pa je popotnica novemu začetku in novemu stoletju Narodne galerije, je poudarila Barbara Jaki.

Zamisel za poklon del Mušičevih del Narodni galeriji in s tem slovenski javnosti je nastala predvsem v želji, da bi v teh materialističnih časih "prinesla med nas neko vzpodbudo, nekaj lepega in duhovnega," je povedala umetnikova nečakinja Vanda Mušič. Kot je dodala, se je zbirka ohranila tudi na račun osebnega odrekanja v težkih časih, zdaj pa je pravi čas, da jih omogoči vsem na ogled.

Odprtja razstave se je udeležil tudi poznavalec Mušičevih del Jean Clair, član Francoske akademije znanosti in umetnosti, ki bo o umetnikovem delu spregovoril v četrtek, 19. maja.

Iščejo se dela Helene Kottler Vurnik
Narodna galerija pa že razmišlja o novi razstavi, in sicer v sodelovanju s Centrom arhitekture pripravlja v letu 2017 pregledno razstavo o slikarki Heleni Kottler Vurnik, zato išče njena dela.

Dela Helene Vurnik so raztresena in zato težko dostopna, seznam njenih del pa še ni popoln. Narodna Galerija zato vse lastnike njenih del prosi, naj jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam njenih stvaritev.

Svoje delo je Helena Vurnik, rojena Kottler, posvetila predvsem opremi projektov svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika. Z njim je vseskozi sodelovala, med drugim tudi pri projektu izvedbe zasebne kapele tržaškega škofa Andreja Karlina in Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Veliko se je ukvarjala tudi s knjižno opremo. Ena izmed njenih najbolj priljubljenih slik je Šmarnična Madona, ki jo v maju razstavljajo v ljubljanski stolnici.

Če imate v župniji ali v domači zbirki sliko Helene Kottler Vurnik, paramente ali druge primerke cerkvene opreme, sporočite na:
Narodna galerija, Puharjeva 9, 1000 LjubljanaT: +386 (0)1 24 15 419; E: fototeka@ng-slo.si

Za sodelovanje in prijaznost se vam galerija že vnaprej najlepše zahvaljuje.

Preberite tudi:

»Odkril sem resnico. Strašno in tragično.«
Rekorder Zoran Mušič
Slikar, ki trka na vest človeštva