To pomeni, da bodo razstavo Barok v Sloveniji pospremili z še eno knjigo, ki jo bodo namenili samo arhitekturi.

Barok je v največji meri zaznamoval podobo prostora današnje Slovenije

Med odprtjem razstave so povedali, da je med posameznimi slogovnimi obdobji prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije. To je čas, ko smo bili po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v slovenski prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve.

Razstavo v Narodnem muzeju Slovenije so 12. junija 2025 predstavili Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, in Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Ivo Žajdela

Dobrih šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti

Dobrih šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti sta Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije ponovno ponudila nov pregled umetnosti tega obdobja. Najprej so 9. aprila 2025 v Narodni galeriji odprli razstavo Barok v Sloveniji, na kateri lahko vidimo več kot 170 umetnin, ki so nastale v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo bili po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in osmanske nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v današnji slovenski prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve.

Razstava v Narodnem muzeju – pohištvo. FOTO: Ivo Žajdela

Arhitektura in uporabna umetnost

12. junija 2025 pa so v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani odprli še razstavo Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost ali razkošje dveh stoletij – 17. in 18. stoletja. Razstava osvetli tako posvetno kot sakralno oblast ter vsakdanje življenje v 17. in 18. stoletju.

Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Kot je dejala dr. Zora Žbontar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, so bili gonilna sila tega kulturnega preporoda plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih – likovni umetnosti, glasbi, gledališč ...

Podobice, povezane s cerkvenimi romanji. FOTO: Ivo Žajdela

Enajst avtorjev je prikazalo štirinajst tematskih sklopov

V obsežni knjigi (420 strani) Barok v Sloveniji. Uporabna umetnost, risba in grafika je enajst avtorjev prikazalo štirinajst tematskih sklopov. Magdalena Mezeg je prikazala pohištveno opremo na Slovenskem v 17. in 18. stoletju (oblikovanje in dekoracija).

Mateja Kos Zabel piše o steklu, keramiki in porcelanu, Gašper Oitzl o vlogi kovin, Tomaž Lazar je predstavil orožje in bojno opremo v dobi baroka, Darko Knez glasbila na Slovenskem, Jernej Kotar pa pečatnike in pečate.

Bogato vezen pluvial, mašni plašč. FOTO: Ivo Žajdela

Sijaj cerkvenih zakladnic

Mateja Jerman je svoj prispevek naslovila Sijaj cerkvenih zakladnic. Nataša Nemeček je opisala konservatorsko-restavratorske posege na izbranih baročnih predmetih, Iva Jazbec Tomaić pa liturgična oblačila. Anja Dular piše o knjigah in knjižni produkciji v baroku na Slovenskem

 Blaženka First je avtorica kar štirih tematskih sklopov: Na začetku je bila risba, Grafično multipliciranje likovnih podob, Nabožna grafika – podobice ter Grafični in risani portreti slovenskih in na Slovenskem delujočih osebnosti. V drugem delu knjige je katalog razstavljenih predmetov.

Narodni muzej, Barok v Sloveniji – predgovor Mateja Kos Zabel