Sad zborovanja je nicejska veroizpoved, ki jo, obogateno z določili carigrajskega koncila iz leta 381 o tretji Božji osebi – Sv. Duhu, molimo pri vsaki nedeljski in praznični maši. Okrogla obletnica je za nas priložnost, da se vprašamo, kaj je tisto, kar za besedami, ki jih molimo, razumemo in sprejemamo.

Če danes poslušamo pridige, je Bog pogosto le ljubezen, Jezus je naš brat, krščanska ljubezen pa je enaka ljubezni do bližnjega. Vse to je res. Toda to ni vse.

Bog je tisti, ki vsakomur pomaga do njegovih pravic, a tudi kliče na odgovornost vsakogar, ki dela krivico.

Bog ni samo ljubezen. Je oseba ali bolje Bog v treh konkretnih osebah. Je tudi pravičnost. Bog je tisti, ki vsakomur pomaga do njegovih pravic, a tudi kliče na odgovornost vsakogar, ki dela krivico. Bog ni samo tisti, ki nam je blizu. Je tudi tisti, ki je visoko nad nami. On je večji in veličastnejši od vseh nas, od vsega stvarstva. On je tisti, ki mu pripada vsa hvala in čast. 

Jezus ni le naš brat. Je tudi Kristus, Maziljenec, naš Odrešenik od greha in krivde. Je tudi naš Gospod. On je resnica. Je prvorojenec, ki nam predstavlja Očeta. Poslušati moramo njegovo besedo in jo ubogati. Slediti mu moramo, tudi če nas to pripelje do križa na Golgoti. On je porok našega vstajenja. On je pot do večne odrešitve. Želi našo ljubezen »z vsem srcem in z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem« (Lk 10,27). In hoče našo ljubezen do bližnjega, ne zato, da bi se lahko potrepljal po hrbtu ali da bi ga oseba videla in pohvalila. On hoče to ljubezen iz ljubezni do njega in do Očeta.

Sveti Duh ni le neka višja sila, načelo ali kaj podobnega. Je resnična oseba, ki izhaja iz Očeta in Sina ter je z Očetom in Sinom češčena in poveličana. To češčenje in poveličevanje Svetemu Duhu pripada prav tako kot Očetu in Sinu. Z njim lahko vzpostavimo enak odnos kot z njima. On je izpolnitev Svete Trojice.

Jezus hoče našo ljubezen do bližnjega iz ljubezni do njega in do Očeta.

O tem je treba povedati še veliko več. Naša vera je tako velika in široka, da nas daleč presega. Zato je tako verodostojna in zadovoljujoča. Je vera, ki je primerna za vsakdanje življenje, ne da bi se pogreznila v blato nižin naših življenj. Je vera, ki nas dvigne na višino, ki presega našo človeško stvarnost in nam kljub vsemu omogoča, da v tej stvarnosti živimo in služimo Bogu. Je vseobsegajoča, ali z drugo besedo, je katoliška.

Naj postni čas v nas to še bolj utrdi in poglobi, velika noč pa prinese veselja, ker smo zaznamovani za večnost!

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (2/2025).