Prva javna seja v procesu beatifikacije Antona Strleta, foto: arhiv Duhovno središče Voglje (FSO))

Ker je letos izšla papeževa apostolska spodbuda s temo poklicanost k svetosti in ker je papež na ad limina slovenske škofe spodbudil glede dela za nove blažene in svetnike, smo se z vprašanji, ki zadevajo slovenske svetniške kandidate, obrnili na dva postulatorja v postopku za beatifikacijo pri nas: p. dr. Andreja Pirša FSO in p. dr. Vinka Škafarja OFMCap.

Za katerega kandidata oz. Božjega služabnika vodite proces za beatifikacijo? Bi lahko na kratko predstavili njegov življenjepis?

P. Andrej Pirš: Na škofijski ravni vodim proces za Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta, ki je bil rojen na god sv. Neže, 21. januarja 1915. V družini je bilo osem otrok, od katerih so trije zgodaj umrli. Od preživelih pa so bili štirje fantje in dekle. Po globokem doživetju Boga pred desetim letom je po dveh letih začutil duhovniški poklic in ko je imel že več kot petnajst let, je začel z resnim študijem v škofovih zavodih v Ljubljani, kjer je leta 1936 maturiral. Nato je vstopil v ljubljansko semenišče in obiskoval teološko fakulteto. 29. junija 1941 je bil posvečen za duhovnika. Predstojniki so mu svetovali nadaljevanje študija in tako je leta 1944 doktoriral iz dogmatike. V pripravi na doktorat pa je napisal tudi življenjepis Lojzeta Grozdeta. Pred in po posvečenju je bil študijski prefekt v Marijanišču. Jeseni 1944 je postal profesor verouka na novomeški gimnaziji, kjer je poučeval do konca 2. svetovne vojne. Po vojni je bil trikrat zaprt, v celoti približno pet let in pol. Na posredovanje škofa Vovka je leta 1956 začel predavati na teološki fakulteti. Poleg profesorskega dela pa je bil ves čas tudi v dušnem pastirstvu, kjer se je še posebno posvečal spovedovanju. Umrl je 20. oktobra 2003.

P. Vinko Škafar: Proces za beatifikacijo vodim za Božjo služabnico Cvetano Priol, laikinjo, mistikinjo in trpinko, ki se je rodila 19. februarja 1922 v ugledni Priolovi družini v Mariboru kot prva od treh hčera. Oče je bil pred 2. svetovno vojno ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru, med vojno so bili pregnani v avstrijski Gradec, leta 1946 pa je postal direktor Inštituta za sadjarstvo v Mariboru. Cvetana je osnovno šolo obiskovala pri šolskih sestrah v Mariboru, srednjo pa na klasični gimnaziji. Bila je zelo nadarjena za glasbo, zato se je vsa gimnazijska leta učila igranja na klavir. Študij glasbe je nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Gradcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Četudi zaradi bolezni akademije ni končala, sta glasba in poučevanje glasbe, ko je le bila zdrava, postala njen poklic.

Pogovarjala se je Brigita Perše

Celoten pogovor si preberite v reviji Cerkev danes.