Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nasilje nad kristjani v Nigeriji: žalostna statistika in napačne razlage

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 08. 07. 2026 / 05:30
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.07.2026 / 06:18
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nasilje nad kristjani v Nigeriji: žalostna statistika in napačne razlage
Opustošenje po napadu terorističnih milic v Nigeriji. FOTO: Vatican Media

Nasilje nad kristjani v Nigeriji: žalostna statistika in napačne razlage

Nasilje nad kristjani v Afriki je že dlje časa več kot zaskrbljujoče: s celine prihajajo poročila o množičnih pobojih vernikov, pa ne le med verskimi obredi, temveč tudi v vsakdanjem življenju, v domačih vaseh, pri vsakdanjem delu. Izrazito tragične so razmere v Nigeriji: kdo stoji za tamkajšnjimi smrtonosnimi napadi na civilno prebivalstvo in zakaj si jih svet napačno razlaga?

To afriško državo razdirajo teroristične skupine, po izsledkih raziskav v zadnjih letih pa zunanji svet napačno razume sliko, ki je običajno predstavljena javnosti. Izvedenci pri Observatoriju za versko svobodo v Afriki (ORFA), ki so več let načrtno spremljali tamkajšnje dogajanje, so nedavno objavili izsledke šestletne raziskave: ta ugotavlja, da najbolj smrtonosne milice uidejo očem svetovne pozornosti. Kot poročajo iz observatorija, so v prelomni raziskavi primerjali vzorce napadov v Nigeriji, in zbrani podatki so ovrgli dolgoletne domneve.

V letih med 2020 in 2025 je bilo v Nigeriji ubitih 79.323 ljudi – v povprečno sedmih napadih dnevno.

V šestih letih skoraj 80.000 pobitih

V letih med 2020 in 2025 je bilo v Nigeriji ubitih 79.323 ljudi – v povprečno sedmih napadih dnevno. Med žrtvami je bilo več kot 42.000 nedolžnih civilistov. Teroristični skupini, ki ju najbolj krivijo za nasilje, to sta Boko Haram in Islamska država Zahodnoafriške province (ISWAP), sta skupaj izvedli 12 odstotkov umorov civilistov: Boko Haram 8 in ISWAP 4. Veliko večje število žrtev se pojavlja pri drugih napadalcih. Milice, ki se uvrščajo med »teroristične skupine Fulanijev«, so pobile 44 odstotkov vseh civilistov – štirikrat več kot umori Boko Harama in ISWAP skupaj.

Pri observatoriju skrbno razlikujejo med oboroženimi terorističnimi skupinami Fulani in ljudstvom Fulani kot celoto, od katerih velika večina ni vpletenih v nasilje. Raziskovalci preučujejo, kako prihaja do pobojev, na koga ciljajo napadalci, kje delujejo, kako poboji nihajo glede na obdobje v letu.

Po njihovih podatkih izsledki močno kažejo v eno smer: da so milice Fulani v največji meri odgovorne za visoko število smrtnih žrtev v Nigeriji. Pretirano obtoževanje Zahoda, usmerjeno proti skupini Boko Haram, je v najboljšem primeru zavajajoče, trdijo pri observatoriju: Nigerija ima po njihovih podatkih »notranjo« teroristično mrežo, ki ji zunanji svet še ne pripisuje zadostne odgovornosti za množične poboje.

75 odstotkov civilistov je bilo ubitih v napadih na skupnosti, recimo na podeželska naselja.

Ključne ugotovitve

V obdobju raziskave je bilo v nasilju nad kristjani, povezanem s terorizmom, ubitih 79.323 ljudi, v povprečju 36 oseb na dan. 42.033 umorov je bilo civilistov, medtem ko varnostne sile in teroristične skupine predstavljajo 37.290 smrtnih žrtev. Boko Haram ni najsmrtonosnejša teroristična skupina v Nigeriji. Teroristične skupine Fulani so pobile 44 odstotkov civilistov (18.577), Boko Haram in ISWAP skupaj pa sta odgovorni za 12 odstotkov smrti (4.941).

Pomorjenih je bilo dvakrat več kristjanov kot muslimanov: 28.551 kristjanov v primerjavi s 13.224 muslimani. Glede na odstotek kristjanov in muslimanov na tem območju je bilo kristjanov v prizadetih državah ubitih 4,4-krat več kot muslimanov, kar predstavlja izjemno sorazmerno izgubo za tamkajšnje prebivalstvo.

Grafični prikaz izsledkov raziskave. FOTO: orfa.africa/zajem zaslona

75 odstotkov civilistov je bilo ubitih v napadih na skupnosti: napadi na podeželska naselja so recimo vključevali ugrabitve, posilstva in uničevanje premoženja. Ugrabljenih je bilo 34.773 civilistov. Od tega so 43 odstotkov izvedle teroristične skupine Fulanijev, 49 odstotkov pa »neimenovane teroristične skupine«.

Terenska raziskava ORFA tudi kaže, da napadalci s krščanskimi in muslimanskimi talci ravnajo različno. Muslimani so deležni manj nasilja, zanje se zahteva nižje odkupnine, kristjani pa se soočajo z višjimi odkupninami in večjo verjetnostjo, da jih bodo ugrabitelji usmrtili. Krščanske talke prestajajo zelo hudo spolno nasilje ter se soočajo s prisilnim spreobračanjem in prisilnimi porokami.

Avtorji šestletne raziskave Observatorija za versko svobodo v Afriki pozivajo vlade in mednarodne organizacije po vsem svetu, naj temeljito preučijo njene izsledke in glede objavljenih podatkov ustrezno ukrepajo.

Nalaganje
Nazaj na vrh