Vzpon fašizma v Italiji, ki smo ga obravnavali v prvem prispevku, ni ostal brez posledic za slovenski narod. Po koncu prve svetovne vojne so se Slovenci znašli v posebej ranljivem položaju. Z Rapalsko mirovno pogodbo, sklenjeno med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 12. novembra 1920, si je Italija priključila celotno nekdanje Avstrijsko primorje (Goriško, Trst in Istro) ter dele Kranjske, tj. veliko večino ozemlja, ki ga je zasedla že jeseni 1918. Tako se je približno 300.000 Slovencev znašlo znotraj italijanske države, pri čemer se Italija ni zavezala k spoštovanju njihovih manjšinskih pravic. Preplet novih meja z vzponom fašizma je imel za slovensko prebivalstvo hude posledice, saj se je fašistična politika najprej pokazala v fizičnem nasilju in požigih slovenskih kulturnih ustanov, po fašističnem prevzemu oblasti oktobra 1922 pa v sistematičnem programu zatiranja slovenske manjšine, ki naj bi sčasoma povsem izginila. Za Slovence je bil fašizem težak preizkus njihoveg...