Tudi Jezus sam noče pretiravanja, zato za noben njegov nauk, nobeno krščansko krepost ne moremo reči, da gre čez človeške meje, da zahteva nekaj, česar človek ne bi mogel doseči ali izpolniti. Zato je pretiravanje v neki stvari prej ali slej znamenje, da tisto ni po Božji volji in zamisli, pač pa zgolj plod človeške nespameti ali celo pohlepa. Pa se nam ravno to velikokrat dogaja. Psihiatri in psihologi bi znali veliko povedati o tem, da današnji človek vse preveč napenja svoj lok, zato se marsikatero življenje zlomi. Koliko živčnih bolezni, koliko nevroz in depresij izvira iz tega napenjanja loka, v katerega nas sili ritem današnjega življenja. Ne znamo se več ustaviti, ne znamo prekiniti dela, ne znamo počivati.

Pretiravanje v neki stvari je prej ali slej znamenje, da tisto ni po Božji volji in zamisli, pač pa zgolj plod človeške nespameti ali celo pohlepa.

Počitek, dopust ali prosti čas ni namenjen samo temu, da si odpočijemo telo in si naberemo kondicijo za lažje prenašanje telesnih naporov, ki nas čakajo čez leto. Vsaj tako, če ne še bolj je potrebno, da poskrbimo tudi za svojo notranjost, svojega duha, ali kakor radi rečemo, da napolnimo svoje »notranje baterije«. Kdaj bolj, če ne ravno npr. ob romanjih imamo kristjani lepo priložnost, da utrdimo in popravimo ne samo medsebojne odnose, pač pa tudi svoj odnos z Bogom. Na to v obilici dela in opravkov med običajnim življenjem kar pozabimo, ali pa živimo zgolj iz navade.

»Če je telo slabotno, se lahko nasloni na duha, toda če je duh slab, na kaj se bo naslonilo?« se sprašuje judovska modrost. Prosti, praznični ali počitniški čas je zato lepa priložnost, da poskrbimo za duha, saj bomo tako koristili tudi svojemu telesu. Čas, ko nimamo običajnih obveznosti, je idealen, da poskrbimo tudi za molitev, prebiranje Svetega pisma, razmišljanje, resen pogovor …

Prosti, praznični ali počitniški čas je zato lepa priložnost, da poskrbimo za duha, saj bomo tako koristili tudi svojemu telesu.

Dragi bralci in bralke Besede med nami, kjerkoli že bomo to poletje, stopimo za trenutek v kamrico svojega srca in se pogovorimo z Bogom, nasončimo svojo dušo na soncu Božje ljubezni. Vzemimo si čas za Božjo besedo ali stopimo drug k drugemu in se pogovorimo, zaustavimo svoj korak in popustimo svoj življenjski lok, da bo bolj prožen in da ne bomo zgrešili svojega cilja, ki je pri Bogu v nebesih.

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (4/2025).