Že pred tem se je smrtna nesreča zgodila tudi v soboto v Bosovi grapi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v kateri je življenje izgubil hrvaški planinec. Policisti ponovno pozivajo k veliki previdnosti v gorah in spet opozarjajo, da ni dovolj zgolj ustrezna oprema, temveč sta potrebni tudi visoka stopnja previdnosti in odgovornosti. 

Pogovor je bil objavljen v Naši družini (36/2020), že pred tem pa tudi v reviji Praznična.

Ravno o tem je predlanskega septembra v pogovoru, ki je bil objavljen v Naši družini (36/2020), že pred tem pa tudi v reviji Praznična, spregovoril načelnik škofjeloške gorske reševalne službe Pavle Podobnik. Ker je pogovor, ki ga je pripravila Katja Cingerle, te dni znova zelo aktualen, ga v nadaljevanju poobjavljamo v celoti.

Pavle Podobnik: Kako naj se obnašamo v gorah? Netekmovalno! FOTO: Tatjana Splichal

Pavle Podobnik: »Če gremo v hribe nepripravljeni, smo potencialni kandidati za nesrečo« 

Pavle Podobnik je prostovoljni gorski reševalec pri Gorsko-reševalni službi Škofja Loka že 40 let, zdaj je načelnik društva. Svoje poslanstvo opravlja ob redni službi IT-analitika. Z veseljem se odzove tudi na povabilo šol in vrtcev, da pomaga pri izobraževanju mladih planincev.

Gorske nesreče se lahko pripetijo ne glede na letni čas, vendar je marsikatero mogoče preprečiti. Ob nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih prostovoljno posredujejo gorski reševalci. Njihovo delo nam je predstavil Pavle Podobnik.

V izletu je treba tudi uživati, se ustaviti, ozreti okrog sebe, ne samo v tla. Ni dobro, da se samo matramo, da pridemo na vrh. Potem je treba priti še dol, naslednji teden dni pa vse boli. To ni pravi cilj.

Katere so največje napake, ki jih počnejo planinci?

Verjetno je največja napaka precenjevanje svojih sposobnosti. Utrujeni postanemo nepazljivi, nerodni, svoje doda še vreme in pogoji za nesrečo, takrat se poškodbe kar množijo. Največ je zdrsov in padcev, ki se zgodijo zaradi slabe fizične pripravljenosti, neprimerne opreme, vremena.

Če imamo nizke čevlje namesto visokih s podplatom vibram in naletimo na dež, ko skale postanejo spolzke, smo blizu zdrsa. Če smo utrujeni, pri vzponu ne moremo pretiravati, tega telo ne dopusti. Pri sestopu je laže, dol gre, vendar prav tako zmanjka moči, nismo pozorni, noge so utrujene. Problem je lahko zdravje, zgodijo se infarkti.

Na Malem Triglavu sta v nedeljo v razmaku ene ure v nepovezanih nesrečah umrli dve osebi, po en državljan Slovenije in tujec. FOTO: Oton Naglost

Kako naj se pripravimo, ko se odpravljamo v hribe (tudi manj izkušeni planinci)?

Izberite si primeren cilj glede na svojo usposobljenost. Vsak si zadaja malo višje cilje, saj ko dosežeš cilj, v katerega nisi bil čisto prepričan, ti to prinese zadoščenje.

V izletu je treba tudi uživati, se ustaviti, ozreti okrog sebe, ne samo v tla. Ni dobro, da se samo matramo, da pridemo na vrh. Potem je treba priti še dol, naslednji teden dni pa vse boli. To ni pravi cilj. Pred večjim ciljem si je treba izbrati manjše krajše ture, si nabrati kondicijo, da je vzpon sezone res užitek. Ni treba, da letimo gor, da preverjamo, ali smo v časovnici ali smo boljši.

Tudi reševalci se pripravljamo na letno sezono, obnavljamo znanje, usklajujemo delo v ekipi. Prav tako bi se morali planinci pripraviti za turo v hribe oz. gore. Na dopust gremo lahko v vsakem vremenu, na gorsko turo pa vplivajo še drugi dejavniki. Predvsem vreme nam jo lahko zagode in prepreči turo ali ukrade lepe razglede in nas premoči do kože.

Velja pravilo, da se pozdravimo, ko se srečamo. Najprej tisti, ki gredo gor, v zahvalo tistim, ki so vzpon že opravili. Sicer se obnašamo tako, kot pričakujemo, da bi se obnašali v dolini. Ne ogrožamo drugih. Ko se srečamo, se umaknemo na delu, kjer je varno za vse.

Podobno je z opremo. Kljub dobri vremenski napovedi moramo vzeti tudi opremo za dež, saj vremenska napoved za hribe ni stoodstotna. Na sestopu, ko smo utrujeni, pridejo do izraza prednosti visokega čevlja. Drži gleženj, ne zvije noge, ko nekam neprevidno stopimo. Če gremo v hribe nepripravljeni, smo potencialni kandidati za nesrečo.

Pomembna pa ni le telesna, temveč tudi psihična pripravljenost.

Na psihično stanje lahko vpliva strah pred višino. Nekdo z dobro kondicijo lahko hodi; ko pa pride do točke, ko pod sabo vidi samo globino, zablokira in ne more več naprej, še teže pa se vrne. Tudi utrujenost zelo vpliva na psihično stanje. Ko te ujame nevihta, moraš ostati miren in se umakniti z grebenov zaradi strel. Treba je preveriti, kakšna je zahtevnost poti, da se ne znajdeš na terenu, ki ga ne zmoreš.

Verjetno je največja napaka precenjevanje svojih sposobnosti. Utrujeni postanemo nepazljivi, nerodni, svoje doda še vreme in pogoji za nesrečo, takrat se poškodbe kar množijo. Največ je zdrsov in padcev, ki se zgodijo zaradi slabe fizične pripravljenosti, neprimerne opreme, vremena. FOTO: Alenka Žnidar

Kako hudo so po navadi poškodovani planinci?

So tudi smrtni primeri, na našem terenu so na srečo redki. Lahko imamo sezono brez njih ali pa imamo eno ali dve taki nesreči. Ob nesrečah s smrtnim izidom pride tudi policija oziroma moramo počakati, da oni opravijo svoje delo.

Velikokrat pa planinci sploh niso poškodovani, ampak preutrujeni, se izgubijo, ulovi jih tema. Zato je za zimo obvezna oprema tudi baterijska svetilka, ker je dan kratek. A tudi poleti pride prav, saj se ponoči nič ne vidi. Tudi če je polna luna, ni veliko boljše.

Verjetno je največja napaka precenjevanje svojih sposobnosti.

Kako naj se obnašamo v gorah?

Netekmovalno. Velja pravilo, da se pozdravimo, ko se srečamo. Najprej tisti, ki gredo gor, v zahvalo tistim, ki so vzpon že opravili. Sicer se obnašamo tako, kot pričakujemo, da bi se obnašali v dolini. Ne ogrožamo drugih. Ko se srečamo, se umaknemo na delu, kjer je varno za vse. Smeti nesemo v dolino, saj nam tudi doma ni všeč, če nam jih kdo pušča okrog doma.

Kako nekdo postane gorski reševalec?

Najprej mora narediti 80-urni tečaj prve pomoči. Sledi izpit iz letne in zimske reševalne tehnike, obvladati mora delo z radijsko postajo, uporabo GPS. Tri leta ga izobražujemo, zveza pripravi usklajevalni tečaj, da kandidat obvlada vse zahtevano. Ko opravi izpit, postane gorski reševalec. Znanje iz reševalnih tehnik in prve pomoči letno obnavljamo.