Človek je izrazito družabno bitje, bitje odnosov. Bog je že v začetku ustvaril dva človeka, ker je videl, da enemu ni dobro samemu biti. Morda se sami vedno niti ne zavedamo dobro, kako nujno potrebujemo ob sebi drugega človeka. Včasih, žal, tudi za prepir. Tako smo vse življenje navajeni živeti v neki skupnosti. Seveda življenje v skupnosti še zdaleč ni lahko in se moramo tega vse življenje učiti.

Potem pa pridejo trenutki, ko se znajdeš čisto sam in se moraš sam odločati. Lahko ti nekdo morda kaj svetuje, odločiti pa se moraš sam in potem tudi nositi vso odgovornost za to odločitev. Vsak človek se na neki način s tem srečuje. So tudi trenutki, ko bi si človek želel imeti nekoga ob sebi in se z njim vsaj malo posvetovati, pa takrat ni nikogar, s komer bi se lahko pogovoril. Tudi takšnih trenutkov se v življenju nabere kar nekaj. Včasih si pozneje lahko celo vesel in ponosen nase, da si v tistem trenutku imel pogum in se odločil tako.

Prav gotovo pa bo vsak člove...