Papež Frančišek je v nedeljo, 31. julija, sklenil obisk na Poljskem. Zadnji dan obiska je pri maši za Svetovni dan mladih na kraju, poimenovanem Campusu Misericordiae, nagovoril mlade, nato se je srečal s prostovoljci, organizacijskim odborom ter dobrotniki SDM v športni dvorani Tauron Arena v Krakovu. Poslovilna slovesnost je bila tako kot slovesnost ob dobrodošlci na letališču Balice-Krakov.

Pridiga pri sklepni maši SDM

Pred mašo je papež na Campusu Misericordiae blagoslovil dnevni center za ostarele in center Kruh usmiljenja, ki bosta spominjali na srečanje mladih s papežem in bosta vidni znamenji usmiljenja.

Jezus se želi približati vsakemu izmed nas

»Dragi mladi, prišli ste v Krakov, da bi srečali Jezusa. Tudi on si želi približati življenju vsakega, prehoditi našo pot do konca, da bi se njegovo in naše življenje resnično srečali.« Ob evangelijskem odlomku o srečanju med Jezusom in Zahejem je poudaril, kako je jezus spremenil Zahejevo življenje, še prej pa se je moral ta spopasti z ovirami, kot so nizka postava, hromeč sram in godrnjava množica.

Nizka postava

Zaradi slabe samopodobe morda ne vidimo Jezusa. »Razumite torej, da ne sprejeti samih sebe, živeti nezadovoljni in misliti negativno pomeni, da ne prepoznamo naše najresničnejše identitete: je tako, kakor da bi se obrnili v drugo stran, medtem ko Bog želi svoj pogled ustaviti na meni; pomeni, da želim ugasniti sanje, ki jih on hrani zame.« Za Boga ni nihče manjvreden, temveč smo v njegovih očeh vsi neprecenljivi, njegovi ljubljeni otroci.

Hromeč sram

Zahej je kot javna osebnost tvegal, da se mu bodo smejali, vendar je začutil, kako pomemben je Jezus zanj, samo on ga je lahko rešil živega peska greha in nezadovoljstva, zato bi zanj naredil kar koli. Sram, ki hromi, ni zmagal. »To je tudi za nas skrivnost veselja: ne ugasniti lepe radovednosti, ampak tvegati, ker življenja ne smemo zapreti v predal. Pred Jezusom ne moremo ostati sede in čakati s prekrižanimi rokami: njemu, ki nam podarja življenje, ne moremo odgovoriti z eno mislijo ali s preprostim 'sporočilcem'!«

Nato je papež Frančišek mlade spodbudil, naj se ne bojijo k spovedi, saj jih bo On presenetil z odpuščanjem in mirom. »Ne bojte se mu reči 'da' z vsem navdušenjem srca; ne bojte se mu velikodušno odgovoriti, mu slediti! Ne dovolite si omrtviti duše, ampak stavite na cilj lepe ljubezni, ki zahteva tudi odpoved in odločen 'ne' dopingu uspeha za vsako ceno ter drogi tega, da bi mislili samo nase in na lastno udobje.«

Godrnjava množica

Tudi Jezusa so kritizirali, ker je stopil v hišo grešnika. Vendar naš Oče vabi, da smo močnejši od zla in da ljubimo vse, tudi sovražnike. »Morda se vam bodo smejali, ker verujete v krotko in ponižno moč usmiljenja. Ne bojte se, ampak pomislite na besede teh dni: 'Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.' (Mt 5,7) Morda vas bodo imeli za sanjače, ker verjamete v novo človeštvo, ki ne sprejema sovraštva med ljudstvi, ki ne vidi državnih meja kot pregrade in ohranja svoje izročilo brez egoizmov in zamer. Ne izgubite poguma: s svojim nasmehom in svojimi odprtimi rokami pridigate o upanju in ste blagoslov za edino človeško družino, ki jo tukaj tako dobro predstavljate!«

Jezus Zahveja ni obtožil, temveč je pogled dvignil k njemu. Ne ustavi se ob zlu v preteklosti, temveč vidi dobro v prihodnosti. Vedno išče pot enosti in občestva, ne gleda zunanjega, ampak v srce. Tako je papež Frančišek tudi mladim svetoval, naj se ne zaustavljajo na površju stvari in ne zaupajo posvetnim liturgijam zunanjosti, lepotičenja duše, da bi bili videti boljši, ampak naj dobro namestijo srce, ki vidi in neutrudno prenaša dobro. To veselje pa naj podarjajo dalje.

Ob koncu je mladim dejal, naj dovolijo Jezusu prebivati z njimi v vsakdanjem življenju. Vsakega kliče po imenu. »Zaupajte spominu Boga: njegov spomin ni 'trdi disk', ki shrani in arhivira vse naše podatke, njegov spomin je nežno sočutno srce, ki se veseli, ko dokončno izbriše vso našo sled zla. Poskusimo tudi mi zdaj posnemati zvest spomin Boga in ohraniti dobro, ki smo ga prejeli v teh dneh. V tišini se spomnimo tega srečanja, ohranimo spomin na prisotnost Boga in njegove Besede, poživimo v nas Jezusov glas, ki nas kliče po imenu. Tako molimo v tišini, spominjajmo se, zahvalimo se Gospodu, ki nas je želel tukaj in nas je srečal.«