Ko govorimo o srednjem veku, največkrat pomislimo na njen mračen del, a razstava 1001 izum, ki je na ogled na Gospodarskem razstavišču do julija, odstira pogled na zlati vek, a ta ni bil na evropskih, temveč azijskih tleh. V zlati dobi islamske civilizacije se je znanje, ki so ga zapustili antični misleci po razpadu rimskega imperija, preneslo v arabski svet. Pri prenašanju odkritij iz muslimanskega v zahodni svet so pomagali tudi Slovenci: Herman iz Koroške (Karintije) je v letih 1142–1143 skupaj z Angležem Robertom iz Kettona prevedel muslimansko sveto knjigo Koran iz arabščine v latinščino in delo Uvod v astrologijo.

Razstava 1001 izum: Odkritja zlate dobe islamske civilizacije navdušuje najmlajše in tudi starejše obiskovalce. Najprej si lahko ogledamo film, ki prikazuje presenečenje šolarjev, ko spoznajo, kako je srednji vek s svojimi izumi vplival na sodobnost. Nato pa se sprehodimo po različnih sklopih: dom, trgovanje, šola, bolnišnica, mesto, svet, vesolje.

Eden najzanimivejših eksponatov je prav gotovo slonova ura, ki se s svojimi atributi navezuje na več starih civilizacij. Spektakularno ogromno instalacijo je v začetku 13. stoletja izdelal inženir Al-Jazari, začetnik avtomatizacije. Na razstavi izvemo, da iz islamske civilizacije izhajajo čisto vsakdanje stvari, kot so zobna ščetka, milo, nalivno pero, fotoaparat, rastlinjak, parfum, arabske številke, dali pa so nam tudi mnoge besede, kot so alkohol, algebra, žirafa, limona. Znanje je bilo v kalifatih izjemno cenjeno. V Hiši modrosti v Bagdadu so se srečevali znanstveniki in misleci. Učenjake, ki so prevedli starejša dela, so zato bogato nagradili. Prav znanje pa je tudi druga najpogostejša beseda v Koranu, so povedali na novinarski konferenci. Prav islamski civilizaciji se moramo zahvaliti, da še vedno poznamo Aristotela (zanj se je zanimal Tomaž Akvinski), Ptolemeja, Evklida ... Islamska civilizacija je imela tudi prve knjižnice. »V arabskem svetu je tudi obstajala izjemno globoka kultura knjige. Tako je islamska civilizacija naredila velike znanstveno-razvojne preboje na mnogih področjih, z njimi pa je spodbujala razvoj Evrope,« je na odprtju razstave razložil dr. Primož Šterbenc, ki raziskuje Vzhod. Seveda brez izobraževanja ni šlo. Ob tem pa nas čaka presenečenje, saj je prvo univerzo, ki deluje še danes, ustanovila ženska, kar je nenavadno, če pomislimo, da se morajo zdaj ženske bojevati za pravico do šolanja.

K novim raziskovanjem je spodbujala tudi religija, saj so znanstveniki hoteli odkriti vesolje, da bi spoznali, kako je urejeno božje stvarstvo in kako veličastno je v resnici božje delo. Ugotovitev, da svet deluje po določenem redu, je pripeljala do tega, da so ljudje upoštevali fizikalne zakone v svojo korist. Dogajanje v naravi so začeli izrabljati za svoje namene. Tako so izboljšali npr. kmetovanje in razširili kulture, kot so pomaranče, breskve, jajčevci in riž.



Morda najpomembnejša pa so bila odkritja v medicini. Nekateri kirurški instrumenti se od takrat do danes niso zelo spremenili. Že v srednjem veku pa so spoznali, kako deluje naše oko in bili sposobni zašiti rano, ozdraviti sivo mreno in zlome, ustanovili so veliko bolnišnic in uredili sistem socialnega varstva.

To je le delček vsega, kar lahko obiskovalci vidijo na večkrat mednarodno nagrajeni razstavi. Ob spoznavanju, kako je islamska civilizacija prejemala znanje svojih predhodnikov, preverjala njihove ugotovitve, jih popravljala, nadgrajevala in dodala nove izume, lahko interaktivno preizkušajo, kako so stvari delovale, in preverijo svoje znanje. V kvizu, igrah, na kratkih predavanjih in ob preizkušanju bo obiskovalec s seboj odnesel veliko vedenja o tem manj znanem času.