Papež Frančišek je včeraj opozoril, naj se ljudskih pobožnosti in romanj v Cerkvi s teološke plati ne zavrača. Sveti oče je v avdienco sprejel 3.000 rektorjev romarskih središč z vsega sveta. Doživetje lepote svetih krajev in predanost veri vseh tistih, ki se odpravijo na romanje, bi morala biti pomemben del obhajanja svetega leta usmiljenja, je prepričan Frančišek.



Udeležbo na romanjih v romarska središča je papež označil kot eno najprepoznavnejših izraznih oblik »vere Božjega ljudstva«. Gre za obliko evangelizacije, ki bi jo morali še močneje spodbujati in ovrednotiti. V Marijinih svetiščih in ob grobnicah svetnikov se srečamo s posebej globoko duhovnostjo. Vsak posameznik na tak kraj prinese posebno srčno željo in posebno molitev.

Frančišek je tudi opozoril na zgrešeno razmišljanje, da tisti, ki romajo v skupini, ne morejo doživeti osebne verske izkušnje. Kajti vsak romar s seboj nosi svojo zgodbo, svojo vero, luč in sence svojega življenja in ko vstopi v svetišče, se takoj počuti domač, dobrodošel, razumljen in deležen podpore.

Papež je spomnil, da so romarji pogosto utrujeni, lačni, žejni – telesno, pa tudi duhovno. Tisti, ki se odpravijo na romanje in dosežejo cilj, naj bi se tam počutili kot doma, ljubljeni in opazovani z očmi usmiljenja. Vsakdo, naj bo bogat ali reven, poln skrbi ali le radoveden, morda le preprost turist, bi se moral čutiti dobrodošlega, »kajti v vsakomur je srce, ki ga išče Bog«.

Frančišek je izpostavil tudi pomen zakramenta sprave, predvsem v jubilejnem letu. Poudaril je, da tisti, ki iščejo spovednico, občutijo kesanje za svoje grehe. Bog, je dodal, ne želi soditi, ampak jih pozdravlja in sprejema v svoj objem, kot oče izgubljenega sina. Duhovniki, ki svoje poslanstvo opravljajo v romarskih središčih, bi morali imeti usmiljeno srce. Njihov odnos bi moral biti odnos očeta.

Ob koncu srečanja je Frančišek dejal, kako moli, da bi ljudje »jubilej usmiljenja doživeli kot eno samo veliko romanje«.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (A.P.)