Nedelja, sto let, Koroška, Vincenc Gotthardt, škof Jože Marketz, Janko Krištof
Nedelja, sto let, Koroška, Vincenc Gotthardt, škof Jože Marketz, Janko Krištof
»Nedelja je veliki mozaični kamen slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki sestoji iz tisočih majhnih kamenčkov, ki teden za tednom prihajajo na domove bralk in bralcev,« je na predstavitvi stoletnice katoliškega tednika Nedelja povedal njen glavni urednik Vincenc Gotthardt, in dodal, da so se na uredništvu ob različnih obletnicah Nedelje spraševali ali bo Nedelja doživela 100-letnico izhajanja. Zdaj smo sredi te obletnice in ugotavljajo, da je iz malega nastalo nekaj velikega. To pa tudi zaradi tega, ker so vsi, ki so delali pri Nedelji, bili vizionarji in so časopis prenavljali ter posodabljali vedno s kreativnim pogledom na izzive sodobnega časa. Nedelja je ena najpomembnejših ustanov in pomembna jezikovna hrbtenica slovenske narodne skupnosti. Njena blagovna znamka je, da izhaja na Koroškem v slovenskem jeziku.
Stoletnico Nedelje so 13. maja 2026 v škofijski palači v Celovcu predstavili glavni urednik Vincenc Gotthardt, škof Jože Marketz in izdajatelj Janko Krištof. Foto: Ivo Žajdela
Vidno znamenje dežele Koroške, da je tu doma slovenska beseda
Nedelja je najstarejši časopis slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sto let izhajanja pomeni tudi, da povezuje najmanj štiri generacije bralk in bralcev in jim je tako postala neke vrste dom tudi zaradi jezika. Nedelja je bila vedno tudi lepa vizitka krške škofije v skrbi za slovensko narodno skupnost na Koroškem, ki se prenavlja in ostaja na višini znamenj časa.
Nedelja je tudi vidno znamenje dežele Koroške, da je tu doma slovenska beseda. »In če se to dogaja sto let, potem je to nekaj naredilo z ljudmi, ki so jo brali, jo berejo in jo bodo brali, je naredilo nekaj z deželo, v kateri izhaja in je na medijskem področju na Koroškem in v slovenskem svetu zapustila pomembne sledove. Na obzorju pa postajajo vidni že najnovejši,« pove Gotthardt.
Glavni urednik Vincenc Gotthardt. Foto: Ivo Žajdela
Vincenc Gotthardt: »Naša skrb je, da slovenski jezik ohranimo čim bolj živega
»Kar zdaj narekuje čas, je, da znamka Nedelja najde prave odgovore kako doseči ljudi, ki so tiskano besedo zapustili v smer družbenih omrežij in razvije tako nujno digitalno strategijo,« razmišlja Vincenc Gotthardt. Pove, da želi biti tiskana Nedelja tudi v prihodnje časopis s prikupno grafično podobo, z vsebino, podano s kakovostnim uredniškim delom, v središču katerega je skrb za slovenski jezik. »Nedelja je eksistenčno povezana s tem, kako gre slovenskemu jeziku na Koroškem, zato je naša skrb, da ta jezik ohranimo čim bolj živega. Nedelja želi to storiti tudi v letih po njenem praznovanju 100-letnice tako v tiskani obliki kot tudi na družbenih omrežjih.«
Glavni urednik Vincenc Gotthardt. Foto: Ivo Žajdela
Nedelja odpira prostor za tisto, kar prinaša življenje
Krški škof Jože Marketz, ki izhaja iz slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je razmišljal, da Nedelja, slovenski cerkveni časopis katoliške Cerkve na Koroškem, nosi isto ime kot nemški časopis škofije Sonntag. »Ime je tudi neke vrste program, saj nas 100 let iz tedna v teden v besedi in sliki vabi, da prekinemo naš miselni ritem tedna, ki ga zaznamujejo hitrost dela, informacij in komunikacije. Nedelja nam reče: Vzemi si čas zase, za svet, v katerem živiš, za Boga, za ljudi. Odpira prostor za tisto, kar prinaša življenje, veselje in žalost, upanje in strah, nemoč in moč človeka ter hrepenenje po lepoti, po domačnosti, po kulturnem ustvarjanju, po miru in sožitju.«
Stoletnico Nedelje so predstavili glavni urednik Vincenc Gotthardt, škof Jože Marketz in izdajatelj Janko Krištof. Foto: Ivo Žajdela
Medij, ki postavlja človeka v žarišče in spodbuja k življenju iz vere
V prvi številki Nedelje marca 1926 so zapisali: »Med našim ljudstvom na Koroškem je nedelja še dan Gospodov, a ne več v isti meri kakor nekdaj.« Že tedaj so se zavedali, da je družba in s tem tudi Cerkev v procesu nenehnega spreminjanja in iskanja novih poti. »Ko prelistam Nedelje preteklih sto let, mi je ta odprtost za stalno prenavljanje navdih za nadaljnji razvoj,« doda škof.
Zahvalil se je vsem, ki so ta cerkveni časopis v teh stotih letih sooblikovali in vse do danes skrbijo za to, da ostaja medij, ki postavlja človeka, ustvarjen po božji podobi, v žarišče in spodbuja k življenju iz vere. Zahvali se je vsem bralcem Nedelje, mlajšim in starejšim, posameznikom in družinam, vsem, ki so jim blizu slovenski jezik, sožitje, vera in kultura.
»Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje leta 1926 je zapisana spodbuda in želja bralcu, da bi 'tvoje srce vselej bilo polno svetega miru'. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet.«
Krški škof Jože Marketz. Foto: Ivo Žajdela
Zavedali so se pomena nedelje in Nedelje
Izdajatelj Nedelje, dekan Janko Krištof je poudaril, da je treba pogledati na začetke Nedelje pred 100 leti zelo zavestno. Leta 1926 so v Borljah v Ziljski dolini duhovniki ustanovili Nedeljo, danes tako pomembnega ohranjevalca besede v dvojnem pomenu besede: slovenske besede na Koroškem in Božje besede. To so bili člani slovenskega duhovniškega združenja Sodaliteta, ki so se zavedali, kako pomemben dan je v tednu nedelja in kako pomemben bi bil tudi časopis z istim imenom Nedelja. Zapisali so: »Nedelja hoče biti skupen list, katerega bode jednako vesel vzel v roke vsak, ki si želi verskega ali podučnega berila v slovenskem jeziku.«
Izdajatelj Nedelje Janko Krištof. Foto: Ivo Žajdela
Nedelja je za škofijo viden dokaz za njeno dvojezičnost
»Nedelja je v preteklih 100 letih dala slovenski narodni skupnosti na Koroškem obraz in je hkrati s svojim izhajanjem opozarjala Koroško kot dvojezično deželo,« spomni Krištof. Ker Nedeljo izdaja krška škofija, je to zanjo tudi lepa vizitka njene skrbi in izraz spoštovanja slovenske narodne skupnost ter viden dokaz za njeno dvojezičnost. »Da so ustanovitelji izbrali slovenskemu tedniku ime Nedelja in je to ostal sto let vse do danes, je lep dokaz za vizionarnost pri iskanju imena, ob hkratnih odgovorih na znamenja časa in vseh posodobitvah, ki jih je Nedelja v zadnjih desetletjih doživela in jih bo še doživela. Izzivov v prihodnosti ne manjka. Smo sredi naslednje naloge: Nedeljo moramo ohraniti v tiskani obliki, da bo tudi v prihodnje prihajala na mize naših zvestih naročnic in naročnikov, hkrati pa moramo z znamko Nedelja najti profesionalno pot na socialna omrežja, kjer je doma mladina. Zavedamo se dragocenosti Nedelje za mnoge v deželi in zato morajo biti naše odločitve za njeno prihodnost dobro premišljene.«
Foto: Ivo Žajdela
Razstava Nedelja – štiri generacije na mizi
Predstavili so tudi aktivnosti, ki jih bodo ob 100-letnici organizirali. Prva je razstava Nedelja – štiri generacije na mizi. Z njo želijo pogledati na zgodovino Nedelje v preteklih 100 letih. Razstava bo potovala po nekaterih župnijah v Rožu, Podjuni in na Zilji ter s tem opozorila na povezanost z bralci v teh regijah. Za zaključek potujoče razstave načrtujejo zahvalno mašo s škofom Jožetom Marketzem in praznovanjem.
Predstavitev stoletnice Nedelje 13. maja 2026 v škofijski palači v Celovcu. Foto: Ivo Žajdela
1000 zgodb za sto let
Ob 100-letnici so pri Nedelji razpisali natečaj za otroške zgodbe. Objavljati so jih začeli na otroški strani: 100 zgodb za otroke za sto let. K pisanju zgodb so povabili slovenske avtorje na Koroškem, v Sloveniji, Italiji ali kjerkoli po svetu. Prav tako so k sodelovanju povabili vse, ki pišejo ali želijo napisati zgodbo za otroke in bi v Nedelji radi objavili svojo zgodbo. Pogoj je, da še niso bile kje objavljene, da so napisane v preprostem, razumljivem in lahko berljivem jeziku. Zgodbe objavljajo vsak teden na otroški strani Nedelje. Projekt bo zaključen, ko bo objavljenih sto zgodb. »Vsakotedenska zgodba v stotih tednih v Nedelji (v letih 2026–2027) naj opozarja na ustvarjalnost slovenskih pišočih oseb na Koroškem, v Sloveniji, Italiji, v ostalem zamejstvu in po vsem svetu,« poudarjajo. Zgodbe bodo teden po objavi v tiskani Nedelji poobjavili tudi na spletu.
Škof Jože Marketz, glavni urednik Vincenc Gotthardt in izdajatelj Janko Krištof. Foto: Ivo Žajdela
Album Nedelje: življenje narodne skupnosti v fotografijah v teku časa
Fotografski arhiv Nedelje je bogat dokument kulturnega, cerkvenega, družbenega in tudi političnega dogajanja preteklega stoletja na Koroškem. Največ slikovnega materiala so zbrali in so fotografi Nedelje posneli od leta 1980 dalje. To so fotografije, največ pa je negativov. Od leta 1999 dalje imajo fotografski arhiv v digitalni obliki, najprej še na zgoščenkah, nato pa na drugih medijih za arhiviranje. Ob 100-letnici želijo v letu 2026 izdati štiri posebne priloge z naslovom Album Nedelje po 24 strani s fotografijami pomembnih trenutkov preteklih 100 let, shranjenih v arhivu Nedelje. Ker, to je Nedelja, je Koroška in je življenje narodne skupnosti v fotografijah v teku časa.
Jubilejno potovanje Nedelje po Sloveniji
Od 25. do 27. septembra 2026 bodo pri Nedelji organizirali potovanje po Sloveniji s poudarkom na spoznavanju življenja Cerkve in kulture. V Kopru bo potekalo tudi srečanje z uredniki slovenske mesečne revije Ognjišče. Zadnja postaja potovanja bo udeležba na Slomškovem shodu z mašo v Mariboru. Postaje potovanja bodo: Cerkniško jezero, Koper, Strunjan, Tomaj, Celje, Teharje, Ptujska Gora, Majšperk, Maribor ...
Alexandra Praster, glavni urednik Vincenc Gotthardt in Laura Praster. Foto: Ivo Žajdela
Rubrika Pod cerkvenim stolpom
Izdajatelj Nedelje Janko Krištof od začetka leta objavlja kratke komentarje o dogajanju v oltarnem prostoru. Z rubriko, ki so jo začeli objavljati s prvo številko Nedelje v letu 2026, želijo predvsem spodbuditi premišljevanje o resničnosti v župnijah in občestvih. Večinoma se ta kratka premišljevanja nanašajo na bogoslužja, nekatera pa tudi na drugo dogajanje pod cerkvenim stolpom in okoli njega.
Jubilejna akcija: Nedelja 100 dni zastonj
Ta akcija se promovira na majhnih zvezkih Nedelja v žepnem formatu in bralnimi znaki s QR-kodo.
Foto: Ivo Žajdela
Marca 1926 so v Borljah v Ziljski dolini izdali prvo številko Nedelje
Poglejmo še na kratko zgodovino Nedelje. Marca 1926 so v Borljah v Ziljski dolini izdali prvo številko Nedelje kot mesečnik s 16 stranmi. Njen prvi urednik je bil Ivan Lučovnik. Nedeljo je ustanovilo šest duhovnikov duhovniškega združenja Sodalitete. To so bili Ivan Lučovnik, Tomaž Ulbing, Valentin Limpl, Valentin Podgorc, Anton Benetek, Štefan Singer in Franc Uranšek.
Po 15 letih izhajanja, spomladi leta 1941, so nacisti Nedeljo prepovedali. Za božič 23. 12. 1945 so začeli Nedeljo ponovno izdajati, tokrat kot tednik s štirimi stranmi in kot cerkveni list krške škofije. Nedeljo je do junija 1948 urejeval Filip Millonig, za vsebino pa je odgovarjal Rudolf Blüml. Nato jo je do konca leta 1953 prevzel Janko Hornböck. Od leta 1954 dalje jo je urejeval Janko Polanc.
Prva stran prve številke Nedelje leta 1926. Foto: Ivo Žajdela
Od leta 1949 ima Nedelja uredniške prostore v Mohorjevi hiši v Celovcu
Nedelja ima od leta 1949 dalje svoje uredniške prostore v Mohorjevi hiši v Celovcu. Prej je bila še nekaj časa v stolnem župnišču, ker je imel tam svoje delovno mesto Rudolf Blűml.
Od leta 1963 so Nedeljo izhajali na 8 straneh. Sredi januarja 1976 je urejanje prevzel Jože Vošnjak. Po njegovi nenadni smrti avgusta 1977 jo je en mesec urejeval župnik Mirko Isop, nato pa jo je prevzel Jože Kopeinig z uredniškim odborom, v katerem so bili Mirko Isop, Janez Zitterer, Frane Hudl in Poldej Zunder.
Prva stran prve številke Nedelje leta 1926. Foto: Ivo Žajdela
Leta 1978 so v Nedelji objavili prvi komentar
Leta 1978 so Nedeljo razširili od 8 na 12 strani. V številka 12 (19. marca 1978) so objavili prvi komentar ali, kakor so zapisali, »začenjamo novo rubriko: Družbeno-kritični prispevki«, ki jo je urejeval Feliks Bister. Od takrat dalje so objavljali tedenske komentarje. Takrat je glavni urednik Jože Kopeinig odprl možnost sodelovanja pri časopisu tudi laikom. Tudi grafična podoba Nedelje je postala nova, oblikoval jo je grafik z Dunaja. Od leta 1981 so imeli tudi prve poklicne sodelavce.
Z uvedbo računalnikov leta 1990 so Nedeljo do stopnje tiska pripravljali na uredništvu. Povečali so tudi obseg od 12 na 16 strani.
Po letu 1993 so uvajali tudi priloge
Leta 1993 so v Nedelji kot v prvem slovenskem koroškem tedniku na prvi in zadnji strani začeli objavljati štiribarvno fotografijo. Marca 1993 so uvedli tudi štiristransko mesečno kulturno prilogo, v kateri so v rubriki Na svetlo dano objavljali še neobjavljena umetniška in literarna dela koroških slovenskih ustvarjalcev. Leta 1995 so poskrbeli, da je imela Nedelja svoj nastop tudi na spletni Nedelja online. Leta 2007 so uvedli mesečne družinske in kulturne priloge.
Leta 2018 je tednik prešel v ženske roke. Občasno sta uredništvo za nekaj časa vodili že Marija Perne in Micka Opetnik, prva ženska glavna urednica je postala Mateja Rihter. Leta 2025 je glavni urednik Nedelje postal Vincenc Gotthardt, saj je Mateja Rihter odšla na porodniški dopust.
Foto: Ivo Žajdela
Nedeljini uredniki
Leta 2026 uredništvo sestavljajo: Vincenc Gotthardt, Alexandra Praster, Brina Kušej, Laura Praster in Gabi Frank. Izdajatelj je Janko Krištof.
Od leta 1992 so bili izdajatelji Nedelje Jože Marketz (1992–2014), Anton Rosenzopf Jank (2014–2020) in Janko Krištof (od leta 2020).
Glavni uredniki so bili: Ivan Lučovnik (1926–1941), Filip Millonig (1941–1948), Janko Hornböck (1948–1953), Janko Polanc (1954–1963), Jože Vošnjak (1963–1977), Jože Kopeinig (1977–1990), Hanzi Tomažič (1990–2018; začasno vodstvo Marija Perne, avgust 1991–september 1992), Micka Opetnik (avgust 2014–april 2015), Mateja Rihter (2018–2025, trenutno na porodniškem dopustu), Vincenc Gotthardt (2025).
Uredniki od leta 1982 so bili: Jože Kopeinig, Hanzi Tomažič, Janez Zitterer, Lojze Pušenjak, Marija Perne, Gabi Frank, Micka Opetnik, Jerneja Jezernik, Klemen Ban, Vincenc Gotthardt, Alexandra Praster, Brina Kušej, Laura Praster.
Nedelja, priloga 100 let Nedelje, Nova rast ob jubileju!, velika noč, 2026Boštjan Debevec, Sto let glasu vere in narodne zavesti, Vincenc Gotthardt, Nedelja, Družina, 17. 5. 2026
Vincenc Gotthardt, sto let, V novo stoletje, Nedelja, 24. 5. 2026
