Med včerajšnjim slovesnim bogoslužjem v malgaški prestolnici Antananarivo je papež Frančišek več sto tisoč zbranih vernikov opozoril pred nepotizmom, ideologijami in precenjevanjem lastnih zmogljivosti. Nasilje, izločanje, razkoli in terorizem nimajo nikakršne povezave s krščanstvom, je v mašnem nagovoru dejal sveti oče; prav tako tudi ne protekcionizem, klientelizem in korupcija. Kdor bližnjega ne more videti kot brata in se ga njegovo življenje ne dotakne, ta ne sledi Kristusu.

Nekrščansko je tudi prepričanje, da se moramo nenehno upravičevati, ker mislimo, da je vse odvisno le od nas samih. »Naše življenje in naše sposobnosti pa niso naša osebna zmaga,« je opozoril Frančišek, »temveč rezultat daru, ki so ga stkali Bog in številne tihe roke«.

Papež je Malgaše znova pozval, naj sodelujejo pri pravični in solidarni izgradnji dežele: »Kristjan pa ne sme ravnodušno stati križem rok, ali vdan v usodo in vzvišen«. Vernik iztegne roko, kakor stori Jezus z njim. Kdor se zapre v svoj mali svet in na koncu »postane zamerljiva oseba, ki se pritožuje in je brez življenja«.

Papež z malgaškimi verniki molil angelovo češčenje

Ob koncu svete maše v Antananarivu je papež Frančišek z verniki molil še opoldansko molitev angelovega češčenja. V nagovoru se je zahvalil vsem škofom, duhovnikom, posvečenim osebam, družinam, katehistom in vsem zbranim vernikom ter državnemu predsedniku in civilnim oblastem Madagaskarja za »njihov skrben sprejem«, in prav tako vsem, ki so na različne načine prispevali k uspehu apostolskega obiska na Madagaskarju.

Kosilu je sledil obisk Akamasoe, skupnosti Dobri prijatelji, kjer se je papež srečal z našim misijonarjem Pedrom Opeko, in molitev za delavce v proizvodni delavnici v Mahatazani, zvečer pa še srečanje z malgaškimi duhovniki, redovniki in redovnicami.



Zahvala duhovnikom, redovnikom in redovnicam za prizadevno delo

Med sinočnjim srečanjem z okoli 1.500 malgaškimi duhovniki, redovniki in redovnicami v jezuitskem kolegiju Svetega Mihaela v Antananarivu se je papež Frančišek vsem zbranim zahvalil za njihovo prizadevno delo. S tem v Jezusovem imenu premagujejo zlo, ko obiskujejo bolnike, ko dajejo jesti otroku in poskrbijo za njegovo izobrazbo, ko starše rešujejo obupa, je pojasnil sveti oče. Njihovo delo si zasluži spoštovanja tudi zato, ker pogosto delajo v skrajno zahtevnih pogojih in na račun lastnega zdravja.

Pri oznanjevanju krščanskega oznanila ne gre za to, da bi »ure in ure govorili o 'uspehih' ali 'polomijah', o 'koristnosti' naših dejavnosti ali o 'vplivu', ki ga lahko imamo v družbi,« je nadaljeval Frančišek. Niso odločilni lastna slava in projekti, četudi jih spremljajo propagandni letaki z našo podobo, temveč zavest, da stvari počnemo v Gospodovem imenu. To je bila spodbuda prvim učencem in duhovni poklici so od tega odvisni še danes.

Duhovniki, redovniki, redovnice in laiki pa ne smejo pozabiti, da se morajo za vsa svoja prizadevanja zahvaliti Bogu in ga častiti. S takšno usmeritvijo je ustvarjen pravi okvir za udejanjanje poklica. Papež je pri tem navedel besede »modrega in svetega« človeka, kakršen je bil Romano Guardini (1885-1968): »Kdor Boga časti v svojih najglobljih občutkih, … se znajde na varnem v resnici. Moti se lahko v veliko stvareh; lahko je v zadregi ali zbegan zaradi teže svojih dejanj; toda navsezadnje sta smer in red njegovega bivanja na varnem«.

Po koncu srečanja se je papež zadržal še v enournem pogovoru z malgaškimi jezuiti.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media