Tobi je dobri dve leti star maček, ki sem ga v enem od člankov v preteklem letu že omenil. Maček pač, kot množica drugih mijavkajočih bitij, ki so v marsikateri družini sostanovalci, ljubljenčki otrok ali pa opravljajo vlogo lovca glodavcev, ki nam povzročajo škodo. Verjetno ni mlinarja, ki ne bi imel vsaj enega mačka, rajši več, zato da preganja miši, prav tako velja tudi za vsako kmetijo. Tobi ima za seboj močno zgodbo. Vnuki so ga kot majčkenega mucka rešili pred gotovim koncem, shiranega in zagnojenih oči, ki so mu jih izpirali s kamilicami. Srčnost otrok naju je z ženo prepričala, kar pomeni, da je naš dom postal tudi njegov, čeprav z vnuki ne živimo v isti hiši.

Včeraj pozno ponoči, noč se je že skoraj nagibala v jutro, me je prebudilo glasno renčanje in hkrati ropot okrog zabojnika s smetmi. Spalnica je v prvem nadstropju. Priprto okno sem odprl na stežaj in z baterijsko svetilko posvetil v noč. Ob zabojniku sta si stala nasproti Tobi in lisjak. Maček se mu je približal na doti...