Osrednja tema letošnjih Nikodemovih večerov so bile spremembe na različnih področjih. Za zaključek pa se je zadnji večer dotaknil pomembne tematike in sicer: Kaj je tisto, česar ne smemo spremeniti.  Kaj potrebuje naše najbolj skrbno varstvo?  Kaj nam mora biti (ostati) sveto?

Gost večera, profesor dr. Jože Trontelj, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, je poudaril, da je to nekaj, kar človeštvo potrebuje za svoje preživetje. V prvi vrsti je to spoštovanje človeškega dostojanstva od spočetja do smrti.

Človekovo dostojanstvo je vrojena vrednost vsakega bitja. Prof. Trontelj je ob tem predstavil nekaj primerov, kako se lahko zgodi, da je z zakonom dovoljeno kršiti človekovo dostojanstvo. Zanimivo je pogledati argumente za pridobivanje zarodkov za npr. zdravila in druge namene.  Britanski zakon je dovolil uporabo do 14 dni starega zarodka za laboratorijske raziskave. Zakaj? Ker je bil zarodek preimenovan v predzarodek, češ da prvih 14 dni to še ni človeško bitje, ker nima razvitih možganov. S spremembo imena (pred)zarodek ni imel več statusa osebe in ni bil zaščiten.

V nadaljevanju je izpostavil pomen ugovora vesti. V pokrajini Lazio v Italiji in v Južnoafriški Republiki se ugovor vesti uveljavlja v približno 90%. Noseče žene v teh pokrajinah težko dobijo zdravnika, ki bi bil pripravljen narediti splav. Takšni zdravniki jih tudi ne napotijo k drugemu, za katerega vedo, da bi poseg opravil. Drugje po svetu se ugovor vesti uveljavlja v majhni meri. Nekateri pa se nagibajo k odpravi ugovora vesti, saj naj bi šlo za izogibanje dolžnosti. Zgodilo se je tudi že, da so zdravnika, ki ni hotel opraviti splava (žena je nosila deklico in ne dečka, ki si ga je želela), kaznovali z odvzemom licence.

Dr. Trontelj je predstavil tudi primere dobre prakse. V Evropski uniji je bila takoj po ovčki Dolly zapisana prepoved kloniranja človeka. Ta prepoved je nato spodbudila znanstvenike, da so iskali možnosti vzgajanja človeških organov brez novega zarodka. Našli so način, kako lahko človekovo celico spremenijo v celico z embrionalnimi lastnostmi in iz nje vzgojijo nov organ. To pomembno in etično sprejemljivo odkritje je bilo nagrajeno z Nobelovo nagrado.

Svetost življenja in pravica do ugovora vesti, spoštovanje vsakega človeka in njegovega dostojanstva – to so zagotovo področja, ki jih ne smemo spreminjati. Pustimo torej, da sveto in nedotakljivo takšno tudi ostane.