Vsak živahnejši otrok še ni hiperaktiven, je pa tudi res, da je mnogo nemirnih otrok, ki so jih starši pojmovali kot bolj živahne ali poredne, dejansko hiperaktivnih in bi potrebovali ustrezno pomoč. Kako torej vedeti, kakšna živahnost še sodi v normalni okvir in kakšen je hiperaktiven otrok, ki potrebuje pomoč?

Za hiperaktivnega otroka je značilno, da je njegova pozornost kratkotrajna, pretirano je gibalno aktiven, slabo je organiziran, premalo je vztrajen pri dejavnostih, ki zahtevajo večjo zbranost, aktivnosti hitro menjuje in jih pogosto ne dokonča, slabše obvladuje čustva (občutljivost, jeza), pogosto se znajde v težavah in konfliktih, njegovo vedenje je za okolico moteče, med vrstniki je lahko nepriljubljen in osamljen, v odnosu do ljudi je manj kontroliran. V predšolskem obdobju so te značilnosti vedenja manj moteče, z vstopom v šolo pa opisane težave otroka ovirajo pri pouku, zato dosega slabše rezultate, kot bi jih glede na svoje sposobnosti zmogel. Vsi otroci so...