Mladi proti trgovcem? Tej pasti se je treba izogniti, meni Bérénice, mati iz Lyona in članica združenja »Navzoči starši«. Gre za skupino 300 staršev, ustanovljeno pred dvema tednoma, z namenom, da nudijo podporo in zaščito otrokom, ki protestirajo pred srednjimi šolami. Starši so nemudoma ponudili pomoč trgovcem, ki so jih pretresli napadi minule sobote in nedelje. »Mizarji, ključavničarji … med nami je cela vrsta obrtnikov, katerih veščine in spretnost bi bile v prihodnjih tednih lahko zelo koristne,« po navedbah spletnega portala La Croix pojasnjuje Bérénice in dodaja, da so k sodelovanju seveda povabljeni tudi mladi.

Zanjo je ta pobuda naravno nadaljevanje prvotnega projekta: »Z dejavnim sodelovanjem naši otroci spoznavajo, kaj pomeni biti državljan. Sestavni del tega je solidarnost. Začeli so s pospravljanjem smetnjakov, ki so med protesti služili kot ovire, zdaj pa imajo priložnost, da nadaljujejo s pomočjo malim podjetnikom, ki si česa takega nikakor niso želeli.« To je način za spravo med »mladimi, ki se – upravičeno in z zanosom – borijo za svojo prihodnost, ter podjetniki, ki so razumljivo povsem obupani.«

Nenadoma sem se znašel sredi množice ljudi, mladih in starih, ki so vsi želeli pomagati.

Veriga pomoči po vsej Franciji

Po vsej Franciji – od Pariza do Marseilla in Lyona – so sosedje, lastniki restavracij in zaposleni spontano priskočili na pomoč, poroča La Croix. V nedeljo zgodaj zjutraj je Olivier (tako se je poimenoval v tem zapisu) v roke vzel metlo in vrečo za smeti ter pohitel v središče Lyona. Čeprav je imel po dogodkih prejšnjega dne občutek, da je Francija bolj razdeljena kot kdaj koli prej, pripoveduje, »sem se nenadoma znašel sredi množice ljudi, mladih in starih, ki so vsi želeli pomagati«. Pobrali so ogromno stekla in ostankov razdejanja in s tem nekoliko olajšali delo čistilnim ekipam.

Moški v svojih šestdesetih, ki prihaja iz Severne Amerike, v Franciji pa živi že petindvajset let, je povedal, da je vesel, ker je lahko pomagal povrniti nekaj »sijaja« mestu, ki ga ima tako zelo rad. Po njegovem mnenju zanemarjenost, če se je ne odpravi, neizogibno vodi v še večjo škodo. Pomagati je treba tudi krajevnemu gospodarstvu, da si čim prej opomore, kajti »mesto, v katerem ni več malih podjetij, izgubi svoj pravi pomen«. In kako bo sam pomagal v prihodnjih mesecih? »Povsem preprosto,« odgovarja, »še naprej bom zvesta in dobra stranka.«

Podjetnik se je odločil zbrati sredstva za pomoč svojim sosedom, katerih poslovni prostori so bili povsem uničeni.

Podjetniki na pomoč kolegom

Simon Berna, podjetnik, čigar prostori v nedavnih nemirih niso bili tarča vandalizma, se je odločil zbrati sredstva za pomoč svojim sosedom, katerih poslovni prostori so bili povsem uničeni. Doslej je zbral že več kot petsto evrov. »To je sicer majhen znesek,« pravi, »toda vseeno pomaga ohranjati duha skupnosti. Časi bodo zares težki, zato vem, da bo denar prišel prav – bodisi za manjša popravila bodisi za nakup ogromne količine kave za vso ulico.«

Johanna Benedetti, predsednica trgovskega združenja, je pohvalila »izjemno« verigo solidarnosti. Tej so se pridružila tudi podjetja, ki ponujajo izvedbo oglasnih kampanj za privabljanje strank, ter odvetniki, ki nudijo podporo v celotnem postopku. Prav to jim bo pomagalo, da se obdržijo na površju, je prepričana Benedettijeva.

Ti ubogi ljudje si česa takega niso zaslužili.

Konkretna podpora

V Parizu se 27-letni Kevin z vrečo za smeti v rokah giblje med radovedneži, ki fotografirajo kip na Trgu republike: ta je prekrit z grafiti in ogrnjen v ogromen rumen telovnik. Mladi moški, ki dela v bližnji restavraciji, je bil na trgu še pred njim: »Nisem mogel dopustiti, da bi mesto ostalo v takšnem stanju,« pripoveduje. Že več kot uro pobira vse, kar najde – od praznih posod od solzivca do embalaže s fiziološko raztopino. »To je moja državljanska dolžnost,« dodaja, »ti ubogi ljudje si česa takega niso zaslužili.«

Nekaj metrov stran nekateri lastniki trgovin šele odkrivajo nastalo škodo. Ob vsej tragediji pa lahko že od nedelje računajo na drobno, spontano verigo solidarnosti, v kateri sodeluje tudi domačinka Judith. Ne more si predstavljati, da bi ostala doma in ne počela ničesar, ali da bi nudila podporo le na daljavo. »Ko sem videla nekatere lastnike trgovin v solzah, sem se odločila, da grem po soseski, jim ponudim pomoč in jim zagotovim, da smo jim na voljo, če nas potrebujejo,« pojasnjuje. Vzpostavljenih je bilo tudi več spletnih akcij za zbiranje sredstev, ki so se hitro razširile po družbenih omrežjih.

Pred zaslonom sem se počutil precej nemočnega ...

Vsaj malce povrnjeno zaupanje?

Dvajsetletni Auguste iz kraja Ivry-sur-Seine se je odpravil na pomoč krajevnim podjetnikom, potem ko je na družbenih omrežjih videl posnetek goreče restavracije La Barrique in izpoved njene vodje Aline Li, ki so jo protestniki grobo napadli. Za mladeniča je bila to prava streznitev: »Bilo mi je hudo za vse, pred zaslonom pa sem se počutil precej nemočnega,« je pojasnil, zato se je odpravil »na teren«, da pomaga vsakomur, ki to potrebuje.

Pred zoglenelo restavracijo, iz katere se še vedno širi močan vonj po požaru, se je zbrala manjša skupina ljudi, med njimi tudi Auguste. Obkrožili so vodjo restavracije, katere obraz je otekel zaradi udarcev, in ji svetovali glede zavarovanja, uveljavljanja odškodninskih zahtevkov ter prijave dogodka policiji. Morda ji bodo s tem vsaj nekoliko povrnili zaupanje v mlade ljudi.