Kot kažejo izsledki skupine, ki je volilne izide podrobneje razčlenila, so katoličani volili nekoliko drugače od večine prebivalcev Nemčije: po navedbah nemškega uredništva vatikanskih medijev je unija CDU/CSU med katoličani dosegla 39-odstotno podporo, na splošno pa le 28,5 odstotka. Med protestanti je bil volilni izid za CDU/CSU z 29 odstotki skoraj enak dejanskemu rezultatu. Med volivci brez krščanske veroizpovedi je za CDU/CSU glasovalo 22 odstotkov volilnih upravičencev.

AfD (desna stranka Alternativa za Nemčijo) je dosegla 18 odstotkov med katoličani, 20 odstotkov med protestanti in 24 odstotkov med volivci brez veroizpovedi. Med celotnim prebivalstvom je bil rezultat stranke, ki v nekaterih pogledih sodi na skrajno desnico, 20,8 odstotka.

Med protestanti je SPD (Socialdemokrati) z 20 odstotki dosegla boljši izid kot med celotnim prebivalstvom s 16,4 odstotka. Med katoličani je stranka dosedanjega kanclerja Olafa Scholza prejela le 15 odstotkov, med volivci brez veroizpovedi pa 14 odstotkov.

Statistiki so za potrebe projekcije na volilno nedeljo anketirali približno 49.500 volivcev po vsej Nemčiji, potem ko so ti oddali svoj glas.

Stranka Levica, ki se je z 8,8 odstotka znova uvrstila v parlament, je med krščanskimi volivci prejela manjšo podporo kot med celotnim prebivalstvom: zanjo je glasovalo le 5 odstotkov katoličanov in 7 odstotkov protestantov, medtem ko je za Levico glasovalo 12 odstotkov volivcev brez veroizpovedi.

Pri stranki Zelenih ni bilo razlik med katoličani in protestanti, saj je stranka v obeh primerih dosegla 11 odstotkov, kar je bilo blizu volilnega rezultata 11,6 odstotka. Med volivci brez veroizpovedi je bil ta delež 14-odstoten. FDP (liberalci) je v treh skupinah volivcev dosegla 5 oziroma 4 odstotke, v vseh treh skupinah pa 4,3 odstotka vseh glasov.

V Nemčiji so v nedeljo, 23. februarja, volili novo vlado. FOTO: Vatican Media

V volilni raziskavi je sodelovalo skoraj 50.000 volivcev

Zavezništvo Sahra Wagenknecht (BSW), ki s 4,97 odstotka ni doseglo petodstotnega praga za vstop v parlament, je doseglo 3 odstotke med katoličani, 4 odstotke med protestanti in 6 odstotkov med volivci brez veroizpovedi.

Statistiki so za potrebe projekcije na volilno nedeljo anketirali približno 49.500 volivcev po vsej Nemčiji, potem ko so ti oddali svoj glas. Sodelujoči v raziskavi so navedli, ali so katoličani, protestanti ali osebe brez krščanske veroizpovedi. Dandanes že manj kot vsak drugi nemški državljan pripada eni od dveh glavnih krščanskih cerkva v državi. 24 odstotkov Nemcev je katoličanov, 22 odstotkov pa protestantov.