Bavarski nadškof Ludwig Schick je nekdanje obsodbe proti čarovnicam v bamberški škofiji razglasil za ‘nične in neveljavne’. “Procesi, ki so jih takrat priredili, so po današnjem razumevanju prava nepravični”, je včeraj dejal nadškof Schick. “Žrtvam in njihovim družinam so se zgodile strašne stvari.” Nadškof je obenem opozoril, da je bamberška škofija že 11. marca 2007 prosila ‘za odpuščanje zaradi zablod glede čarovnic v naši škofiji’, v okviru skupne prošnje za odpuščanje ob tisočletnem jubileju škofije Bamberg.

Z najnovejšo izjavo se je nadškof odzval na zahteve, da naj bi se Cerkev opravičila za preganjanje čarovnic. V Bambergu o tej temi že nekaj tednov potekajo kontroverzne razprave. Kulturni senat mestnega sveta je sredi julija sklenil, da bo med 8. in 21. oktobrom priredil serijo znanstvenih predavanj, sej in ogledov z naslovom ‘Pojav čarovniških procesov v bamberški škofiji: začasna bilanca’.

Ugotovitve, do katerih bodo na tem srečanju prišli, naj bi privedle do nadaljnjih korakov, denimo do ureditve spominskega znamenja ali za kasnejšo uradno izjavo mestnega sveta. V delovni skupini, ki zaseda že zadnji dve leti, je zastopana tudi katoliška Cerkev.

V bamberški škofiji so bili po raziskavah sodeč trije valovi čarovniških preganjanj v 17. stoletju. Večina usmrtitev je bila izvedenih v bamberški eksklavi v mestu Zeil, kjer na takratni pregon danes spominja tamkajšnji muzej.

Nadškof Schick je pojasnil, da mora Cerkev sodelovati in si prizadevati, da se takšno preganjanje ne bi nikoli več ponovilo. “Kot kristjani zavračamo sleherno obliko nasilja in mučenja, zato tudi smrtne kazni ne moremo sprejeti.” Tudi v današnjem času pa v Afriki in jugovzhodni Aziji ljudi še vedno preganjajo in ubijajo pod krinko čarovništva. Poleg spomina na trpljenje in krivdo minulih časov so zato nujno potrebni tudi opomini. “Preteklosti ne moremo izbrisati. Kar pa se iz nje lahko naučimo, moramo uporabiti za izgradnjo boljše prihodnosti”, je pojasnil nadškof Schick.